Izpostavljeno

Preberite tudi

DomovNoviceSvetSodišče potrdilo obtožnico proti Todoriću: afera Agrokor gre na...

Sodišče potrdilo obtožnico proti Todoriću: afera Agrokor gre na glavno obravnavo

Županijsko sodišče v Zagrebu je potrdilo obtožnico v aferi Agrokor proti nekdanjemu lastniku koncerna Ivici Todoriću in revizorju Oliviu Discordii. S tem se eden najodmevnejših gospodarsko-pravosodnih primerov na Hrvaškem premika v novo fazo, saj pritožba na sklep o potrditvi obtožnice ni mogoča.

Poudarki:

  • Zagrebaško sodišče je potrdilo obtožnico proti Ivici Todoriću in revizorju Oliviu Discordii v aferi Agrokor.
  • Tožilstvo trdi, da je bil nekdanji koncern zaradi domnevnih malverzacij oškodovan za skoraj 180 milijonov evrov.
  • Štirje obtoženi so krivdo že priznali, Todorić pa vse očitke še naprej zavrača.

Obtožnica se nanaša na domnevne finančne malverzacije, s katerimi naj bi bil Agrokor oškodovan za skoraj 180 milijonov evrov. V zadevi je bilo prvotno obtoženih 15 oseb, po spremembah obtožnice in odstopu tožilstva od pregona dela osumljenih pa jih je ostalo šest. Štirje so krivdo že priznali, Todorić in Discordia pa jo še naprej zanikata.

Obtožnica po več spremembah zdaj zajema šest oseb

Afera Agrokor je po več letih preiskav, sprememb obtožnice in pravnih zapletov dobila novo procesno nadaljevanje. Zadnja, tretja različica obtožnice, ki jo je tožilstvo vložilo julija lani, vključuje šest oseb: Ivico Todorića, nekdanjega člana uprave Agrokorja Tomislava Lučića, nekdanja direktorja Alojza Pandžića in Marijana Alagušića ter revizorja Olivija Discordio in Sanjo Hrstić.

Todoriću in Lučiću obtožnica očita zlorabo položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti ter ponarejanje poslovnih listin. Pandžiću, Alagušiću, Discordii in Hrstić pa očita pomoč pri teh kaznivih dejanjih.

Štirje obtoženi so krivdo že priznali. Sanja Hrstić je to storila v četrtek, sodišče pa jo je obsodilo na devet mesecev pogojne zaporne kazni s štiriletno preizkusno dobo in ji naložilo plačilo 10.000 evrov sodnih stroškov. Že oktobra lani so krivdo priznali Lučić, Pandžić in Alagušić.

Po potrditvi obtožnice se zdaj pričakuje odločitev o tem, kateri sodnik bo vodil glavno obravnavo in kdaj se bo sojenje začelo.

Tožilstvo govori o lažnem prikazovanju finančnega stanja

Po trditvah tožilstva naj bi Todorić in Lučić med letoma 2006 in 2016 lažno prikazovala finančno stanje Agrokorja. Na podlagi takšnih podatkov naj bi sebi in povezanim družbam omogočala neupravičena izplačila dividend ter dajala prednost lastnim interesom pred interesi koncerna.

Eden od ključnih očitkov se nanaša tudi na obdobje med letoma 2013 in 2017. Todorić naj bi z Agrokorjevega računa prejel več kot 100 milijonov evrov, s katerimi naj bi od Evropske banke za obnovo in razvoj odkupil delnice podjetja. Tožilstvo trdi, da naj bi se to zgodilo brez potrebnih dovoljenj nadzornih organov in brez namena, da bi bil denar vrnjen Agrokorju.

Obtožnica vključuje še očitke o gotovinskih izplačilih z računa švicarske družbe v lasti Agrokorja. Denar naj bi bil po navedbah tožilstva porabljen tudi za zasebne potrebe.

Todorić obtožbe zanika. V preteklosti je večkrat zatrjeval, da je bil primer Agrokor politično motiviran in da je bil koncern tarča usklajenega prevzema pod okriljem države. Sodišče bo moralo zdaj na glavni obravnavi presojati dokaze tožilstva in obrambe.

Primer, ki je spremenil hrvaško gospodarstvo

Agrokor je bil nekoč največji zasebni koncern na Hrvaškem in eden najpomembnejših poslovnih sistemov v regiji. V njegovi skupini je bil tudi slovenski Mercator, zato je imel zlom Agrokorja neposredne posledice tudi za Slovenijo.

Ko se je koncern zaradi prezadolženosti znašel pred propadom, je hrvaška vlada sprejela poseben zakon o izredni upravi v sistemsko pomembnih podjetjih, znan kot lex Agrokor. Postopek izredne uprave se je začel aprila 2017 in končal leta 2022.

Na pogorišču Agrokorja je nastala skupina Fortenova, ki je prevzela velik del nekdanjega poslovnega sistema, vključno z Mercatorjem. Lastniška in finančna preobrazba koncerna je bila ena največjih gospodarskih operacij v regiji po razpadu Jugoslavije.

Kazenski postopek proti Todoriću je zato več kot le sojenje nekdanjemu lastniku velikega podjetja. Gre za pravosodni epilog zgodbe, ki je pretresla hrvaško politiko, banke, dobavitelje, trgovino in celotno regionalno gospodarstvo.

Če bo sojenje steklo brez novih procesnih zapletov, bo glavna obravnava prvič omogočila celovitejše soočenje tožilskih očitkov in Todorićeve obrambe pred sodiščem.

.

Sorodne vsebine