Kitajski predsednik Xi Jinping je na otvoritvi svetovne konference o umetni inteligenci v Šanghaju pozval k večjemu mednarodnemu sodelovanju pri razvoju in upravljanju umetne inteligence. Po njegovih besedah ta tehnologija ne bi smela biti pod nadzorom ene same države, hkrati pa mora ostati varna, obvladljiva in pod človeškim nadzorom.
Poudarki:
- Xi Jinping je v Šanghaju poudaril, da umetna inteligenca ne sme postati orodje pod nadzorom ene same države.
- Kitajska se želi vse bolj predstaviti kot zagovornica globalnega sodelovanja in skupnega upravljanja umetne inteligence.
- Vzporedno z razvojem kitajskih modelov narašča tudi zaskrbljenost zaradi vojaške, kibernetske in politične zlorabe AI.
Xi je govor izkoristil tudi za kritiko omejevanja dostopa do umetne inteligence pod pretvezo nacionalne varnosti. Čeprav pri tem ni neposredno imenoval ZDA, so bile njegove besede razumljene kot odziv na ameriške omejitve pri dostopu do naprednih modelov, čipov in drugih ključnih tehnologij.
Kitajska želi vplivati tudi na pravila igre
Xi je v nagovoru poudaril, da mora svet okrepiti zavedanje o tveganjih, ki jih prinaša umetna inteligenca. Po njegovih besedah je treba zagotoviti zakonodajo, nadzor, mehanizme za odzivanje v izrednih razmerah in jasna pravila, ki bodo preprečevala zlorabe.
»Okrepiti moramo ozaveščenost o tveganjih in zagotoviti, da je umetna inteligenca varna in obvladljiva,« je dejal kitajski predsednik.
Posebej je izpostavil potrebo, da umetna inteligenca ostane pod človeškim nadzorom. To je postalo eno osrednjih vprašanj svetovne razprave o AI, saj se vse zmogljivejši modeli uporabljajo v gospodarstvu, izobraževanju, zdravstvu, kibernetski varnosti, vojski in političnem komuniciranju.
Toda Xi ni govoril le o varnosti. Njegovo sporočilo je bilo tudi geopolitično. Kitajska želi pokazati, da ne tekmuje samo v razvoju modelov, čipov in aplikacij, temveč tudi pri oblikovanju prihodnjih pravil za uporabo umetne inteligence.
Sporočilo ZDA: nacionalna varnost ne sme postati izgovor
Eden najostrejših delov govora se je nanašal na uporabo nacionalne varnosti kot razloga za omejevanje dostopa do umetne inteligence. Xi je opozoril, da se koncepta nacionalne varnosti ne sme pretirano raztezati na področje AI in da varnost ene države ne sme biti postavljena pred varnost drugih.
Čeprav ZDA ni imenoval, je bilo sporočilo očitno usmerjeno v ameriško politiko tehnoloških omejitev. Washington je v zadnjih letih močno zaostril nadzor nad izvozom naprednih polprevodnikov, računalniške opreme in nekaterih tehnologij, ki so ključne za razvoj najnaprednejših modelov umetne inteligence.
Kitajska se želi na to odzvati z drugačno pripovedjo: kot država, ki zagovarja odprtost, sodelovanje in dostopnost AI tudi za države v razvoju. Ta poudarek je bil v Šanghaju zelo izrazit, saj kitajski predstavniki vse pogosteje govorijo o sodelovanju z državami globalnega juga, Azije, Afrike in skupine BRICS.
Dan pred Xijevim nastopom so se kitajski zunanji minister Wang Yi in predstavniki 29 držav dogovorili o ustanovitvi nove medvladne skupine oziroma organizacije za sodelovanje na področju umetne inteligence. Gre za poskus oblikovanja širšega mednarodnega okvira, v katerem bi Kitajska imela pomembno vlogo pri določanju standardov, pravil in razvojnih prioritet.
Tehnološka tekma se seli tudi na odprte modele
Konferenca WAIC v Šanghaju poteka v času, ko kitajski modeli umetne inteligence hitro napredujejo in se po ocenah nekaterih strokovnjakov približujejo najzmogljivejšim ameriškim sistemom. Kitajska podjetja vse bolj stavijo tudi na odprtokodne modele, ki jih lahko razvijalci, podjetja in države prilagajajo svojim potrebam.
Na konferenci sodeluje več kot 1000 kitajskih tehnoloških podjetij, raziskovalcev in predstavnikov industrije. Predstavljenih je približno 3000 izdelkov, od zmogljivih računalniških sistemov za umetno inteligenco do pametnih telefonov, ki lahko samostojno upravljajo aplikacije.
Takšna razstava ni le tehnološki sejem, temveč tudi politično sporočilo. Kitajska želi pokazati, da ima lastne modele, lastno strojno opremo, lastno industrijsko verigo in vse več ambicij pri globalnem upravljanju umetne inteligence.
Ob tem pa ostajajo resna vprašanja. Umetna inteligenca se vse pogosteje uporablja v kibernetskih napadih, nadzoru, propagandi, vojaškem načrtovanju in avtomatiziranem odločanju. Zato pozivi k mednarodnim pravilom niso le diplomatska fraza, ampak postajajo nujni del razprave o varnosti.
Strokovnjak za umetno inteligenco Shengyun Lu iz šangajskega svetovalnega podjetja Praxis Advisory je za AFP ocenil, da Kitajska poskuša prevzeti vodilno vlogo ne samo pri razvoju tehnologije, temveč tudi pri njenem upravljanju. Po njegovem bi bilo treba umetno inteligenco regulirati podobno resno kot jedrsko energijo.
Xijev govor zato kaže, da se tekma na področju umetne inteligence ne bo odločala samo v laboratorijih in podatkovnih centrih. Vse bolj se bo odločala tudi v diplomaciji, pri standardih, mednarodnih zavezništvih in vprašanju, kdo bo pisal pravila za tehnologijo, ki bo oblikovala naslednja desetletja.
