Na slovenskih avtocestah in glavnih turističnih cestah danes nastajajo daljši zastoji. Večkilometrske kolone vozil so predvsem pred delovišči na štajerski, primorski in gorenjski avtocesti, pred predorom Karavanke proti Avstriji, pred mejnim prehodom Gruškovje proti Hrvaški ter na cestah proti Obali in Bledu.
Poudarki:
- Najdaljši zastoji nastajajo na štajerski in primorski avtocesti, predvsem pri deloviščih in zoženih pasovih.
- Kolone so tudi pred predorom Karavanke proti Avstriji ter pred mejnim prehodom Gruškovje proti Hrvaški.
- Gneča je še na cestah proti Obali in Bledu, zato naj vozniki pred odhodom preverijo stanje na cestah.
Promet je povečan zaradi poletnih poti, turističnih menjav, delovnih zapor in običajnih sobotnih obremenitev. Vozniki morajo zato na več odsekih računati na daljši čas potovanja, počasno vožnjo in občasno ustavljanje.
Na štajerski avtocesti kolone v obe smeri
Eden najbolj obremenjenih odsekov je štajerska avtocesta med Dramljami in Slovenskimi Konjicami. Proti Mariboru je med priključkoma Dramlje in Slovenske Konjice nastal več kot deset kilometrov dolg zastoj, čakalna doba pa je okoli 25 minut.
Zastoj je tudi v nasprotni smeri. Med priključkom Slovenske Konjice in predorom Golo rebro proti Ljubljani je kolona vozil dolga približno štiri kilometre, vozniki pa tam čakajo nekaj več kot 20 minut.
Promet na tem delu dodatno upočasnjujejo delovne zapore. Prav odseki, kjer promet poteka po zoženih pasovih ali mimo gradbišč, so ob povečanem poletnem prometu med najhitreje obremenjenimi.
Primorska avtocesta obremenjena v smeri Kopra in Ljubljane
Zastoji nastajajo tudi na ljubljanski zahodni obvoznici, od razcepa Koseze mimo Kozarij in naprej po primorski avtocesti proti Kopru. Promet je zgoščen tudi pri Vrhniki v smeri proti Ljubljani, kjer kolona sega več kot dva kilometra daleč.
Na primorski avtocesti proti Kopru vozila stojijo med priključkoma Unec in Postojna. Kolona je dolga približno sedem kilometrov, zamuda pa znaša nekaj manj kot deset minut.
V smeri proti Ljubljani je promet močno upočasnjen med priključkom Razdrto in počivališčem Ravbarkomanda. Tam je kolona dolga okoli deset kilometrov, čakalna doba pa približno 15 minut.
Zaradi poletne sezone se gneča ne konča na avtocesti. Zastoji nastajajo tudi na obalnih cestah Bertoki–Koper, Šmarje–Koper in Lucija–Izola, kjer se promet pogosto zgosti že ob manjših zastojih ali počasnejšem vključevanju vozil.
Čakanje tudi pred Karavankami, Gruškovjem in Bledom
Na gorenjski avtocesti je zastoj med priključkoma Naklo in Kranj vzhod proti Ljubljani dolg približno šest kilometrov. Vozniki morajo biti potrpežljivi tudi pred predorom Karavanke v smeri Avstrije, kjer je kolona na slovenski strani dolga okoli dva kilometra.
Na avstrijski strani predora v smeri Slovenije je stanje še zahtevnejše, saj je kolona dolga približno šest kilometrov. Karavanke so v poletnih koncih tedna eno najbolj obremenjenih ozkih grl, zato se zastoji tam lahko hitro podaljšajo.
Na podravski avtocesti pred mejnim prehodom Gruškovje proti Hrvaški je kolona dolga nekaj več kot štiri kilometre, zamuda pa znaša okoli pol ure.
Gost promet z zastoji je tudi na cesti Lesce–Bled, kjer se promet poleti zgosti zaradi izletnikov, turistov in obiskovalcev Gorenjske. Vozniki naj zato pred odhodom preverijo razmere, načrtujejo dodatni čas in v zastojih ustvarijo reševalni pas.
Prometne razmere se lahko čez dan hitro spreminjajo. Kjer je mogoče, se je smiselno izogniti najbolj obremenjenim uram, za daljše poti pa poskrbeti za dovolj vode, goriva in potrpežljivosti.
