Pomanjkanje pomnilnika se po najnovejši Samsungovi oceni ne bo končalo z letošnjim povečevanjem proizvodnje. Povpraševanje podatkovnih centrov za umetno inteligenco je tako močno, da največji proizvajalec pomnilniških čipov pričakuje še hujše razmere leta 2027 in nadaljevanje težav najmanj do leta 2028. To lahko vpliva na cene telefonov, računalnikov, diskov SSD, grafičnih kartic in igralnih konzol.
Poudarki:
- Pomanjkanje pomnilnika naj bi se po Samsungovi oceni zaostrilo leta 2027 in trajalo najmanj do leta 2028.
- Podatkovni centri sklepajo večletne pogodbe, zato telefoni, računalniki in konzole tekmujejo za omejene proizvodne zmogljivosti.
- Kupci lahko občutijo višje cene, skromnejše osnovne konfiguracije ali počasnejše pocenitve, vendar obseg vpliva še ni znan.
Samsung je razkril, da so največji upravljavci podatkovnih centrov začeli zahtevati večletne dobavne pogodbe. Podjetje je sporazume že sklenilo s petimi največjimi svetovnimi ponudniki podatkovnih centrov, s še petimi velikimi kupci pa se pogaja. Cilj je z dolgoročnimi pogodbami rezervirati približno dve tretjini svoje proizvodnje pomnilnika.
Za velike kupce to pomeni varnejšo dobavo. Za proizvajalce potrošniške elektronike pa lahko ostane manj čipov, ki jih potrebujejo za telefone, prenosnike, namizne računalnike, avtomobile in druge naprave.
Pomanjkanje pomnilnika se bo leta 2027 še zaostrilo
Samsung je v predstavitvi poslovnih rezultatov potrdil, da bo trg kljub povečevanju proizvodnje ostal nezadostno oskrbljen. Podjetje pričakuje nadaljnjo hitro rast povpraševanja po strežniškem delovnem pomnilniku, diskih SSD za podatkovne centre in pomnilniku z zelo visoko prepustnostjo, ki je namenjen pospeševalnikom umetne inteligence.
Na konferenčnem klicu z vlagatelji je vodstvo napovedalo, da bodo omejitve dobave leta 2027 še izrazitejše kot letos in da bi pomanjkanje lahko trajalo skozi leto 2028. Podobno opozarja tudi konkurenčni južnokorejski proizvajalec SK Hynix, ki leto 2027 opisuje kot potencialno najtežje leto v zgodovini industrije pomnilnika.
To niso neodvisno potrjena zagotovila o prihodnosti, temveč napovedi proizvajalcev in analitikov. Povpraševanje po umetni inteligenci se lahko upočasni, nove tovarne lahko začnejo obratovati prej, cene pa se lahko spremenijo zaradi gospodarstva, zalog ali konkurence.
Toda trenutne številke kažejo, zakaj so proizvajalci tako samozavestni. Samsungova polprevodniška divizija je v drugem četrtletju ustvarila 89,2 bilijona južnokorejskih vonov poslovnega dobička, medtem ko so naraščajoči stroški komponent Samsungovo mobilno divizijo potisnili v izgubo.
Isto podjetje torej na eni strani izjemno služi s prodajo čipov, na drugi pa dražje komponente že obremenjujejo proizvodnjo njegovih telefonov in druge potrošniške elektronike.
Zakaj umetna inteligenca potrebuje toliko pomnilnika
Procesorji za umetno inteligenco morajo zelo hitro dostopati do ogromnih količin podatkov. Pri tem uporabljajo pomnilnik z visoko pasovno širino oziroma HBM, pri katerem je več pomnilniških plasti zloženih druga nad drugo in nameščenih blizu procesorja.
Takšna zasnova omogoča bistveno hitrejši pretok podatkov kot običajni pomnilnik v osebnem računalniku. Samsungova nova generacija HBM4 lahko v enem sklopu doseže največjo pasovno širino 3,3 terabajta na sekundo, podjetje pa pričakuje, da bo letos prodalo več kot trikrat toliko pomnilnika HBM kot leta 2025.
Podatkovni centri poleg HBM potrebujejo še velike količine klasičnega strežniškega delovnega pomnilnika DRAM in zmogljivih diskov SSD, ki uporabljajo bliskovni pomnilnik NAND. Posamezne vrste čipov ne nastajajo nujno na popolnoma enakih proizvodnih linijah, vendar tekmujejo za naložbe, proizvodno opremo, materiale, strokovnjake in napredno pakiranje.
Proizvajalci zato dajejo prednost izdelkom z največjim povpraševanjem in najvišjimi maržami. Trenutno so to predvsem komponente za strežnike umetne inteligence, ne pa poceni pomnilnik za osnovne telefone ali domače računalnike.
Kje bodo kupci najprej opazili posledice
Višje cene pomnilniških čipov še ne pomenijo, da se bo vsak telefon ali računalnik takoj podražil. Veliki proizvajalci imajo zaloge, pogodbe z dobavitelji in možnost, da del stroškov nadomestijo s cenejšimi zasloni, procesorji ali drugimi deli.
Pritisk pa se lahko pokaže na več načinov:
- Telefoni in tablice: osnovni modeli lahko dlje ostanejo pri manj delovnega pomnilnika ali skromnejšem prostoru za shranjevanje.
- Prenosni računalniki: različice s 16 ali 32 GB pomnilnika bi lahko imele občutno višjo doplačilno ceno.
- Namizni računalniki: moduli RAM in diski SSD se lahko dražijo hitreje kot procesorji ali ohišja.
- Igralne konzole: proizvajalci lahko počasneje znižujejo cene ali spreminjajo načrtovane konfiguracije.
- Grafične kartice: uporabljajo drugačne vrste hitrega grafičnega pomnilnika, vendar nanje vplivajo dobavitelji in naložbene odločitve iste industrije.
- Avtomobili: vse zahtevnejši digitalni kokpiti, kamere in asistenčni sistemi prav tako potrebujejo vedno več pomnilnika.
Najverjetnejši učinek ni nujno enkratno veliko zvišanje cen. Proizvajalci se lahko namesto tega odločijo za manj popustov, dražje nadgradnje, počasnejše povečevanje zmogljivosti ali višjo začetno ceno novih generacij.
Pomanjkanje pomnilnika ne pomeni, da je treba kupovati panično
Slovenski kupci sprememb verjetno ne bodo občutili istočasno. Trgovci imajo različne zaloge, cene pa so odvisne tudi od vrednosti evra, prevoznih stroškov, davkov, prodajnih akcij in pogodb posameznih znamk.
Kdor računalnik ali telefon potrebuje v kratkem in najde dober popust, z nakupom nima posebnega razloga odlašati samo zaradi pričakovanja nižjih cen pomnilnika. Samsungova napoved namreč ne kaže na hitro izboljšanje razmer.
Pri nakupu prenosnika je smiselno preveriti predvsem, ali je mogoče delovni pomnilnik ali disk pozneje zamenjati. Pri napravah, kjer so komponente spajkane na osnovno ploščo, je lahko izbira nekoliko zmogljivejše konfiguracije ob nakupu varnejša kot računanje na poznejšo nadgradnjo.
Pri namiznem računalniku je tveganje manjše, saj je mogoče pomnilnik in disk praviloma zamenjati ločeno. Prav tako ni smiselno kupovati velikih količin komponent zgolj zaradi napovedi. Trg pomnilnika je znan po hitrih preobratih, presežna proizvodnja pa lahko cene pozneje znova močno zniža.
Dolgoročne pogodbe spreminjajo pravila trga
Posebnost sedanjega pomanjkanja je, da upravljavci podatkovnih centrov ne kupujejo več samo čipov za trenutno gradnjo. Samsungu ponujajo najmanj petletne pogodbe, predplačila in dogovorjene najnižje cene. Tako si zagotavljajo prednost pred drugimi kupci, proizvajalec pa zmanjšuje tveganje, da bi po velikih naložbah ostal z neprodano proizvodnjo.
Če bo približno dve tretjini Samsungove proizvodnje res vezane na dolgoročne dogovore, se bo zmanjšala količina pomnilnika, ki se prodaja na bolj odprtem trgu. To lahko oslabi običajen cikel, v katerem se cene po obdobju pomanjkanja hitro znižajo.
Za kupce je zato najpomembnejše sporočilo preprosto: pocenitev elektronike zaradi cenejšega pomnilnika v naslednjih dveh letih ni več samoumevna. Umetna inteligenca ne vpliva le na programsko opremo in podatkovne centre, temveč vse bolj določa tudi, koliko bodo stale naprave na domači mizi ali v žepu.
