AI v Google Earth je bil uporabnikom na voljo manj kot en dan. Google je novo orodje za ustvarjanje fotorealističnih prizorov na podlagi satelitskih in 3D-posnetkov umaknil, potem ko so uporabniki začeli objavljati izmišljene podobe begunskih taborišč, bombnih kraterjev in drugih občutljivih dogodkov na resničnih lokacijah.
Poudarki:
- AI v Google Earth je omogočal spreminjanje resničnih lokacij z običajnim besedilnim navodilom, vendar ga je Google umaknil že naslednji dan.
- Uporabniki so ustvarjali lažne prizore konfliktov in humanitarnih kriz, čeprav so bile slike označene kot vsebina umetne inteligence.
- Funkcija ni spreminjala javnega zemljevida, Google pa pred morebitno vrnitvijo pripravlja strožje varnostne omejitve.
Orodje je poganjal Googlov model Nano Banana 2. Uporabnik je v spletni različici Google Earth izbral lokacijo, pritisnil možnost za ustvarjanje slike in opisal, kaj želi videti. Sistem je nato obstoječe satelitske, letalske in tridimenzionalne podatke uporabil kot podlago za povsem nov prizor.
Google je funkcijo 30. julija predstavil kot pomoč učiteljem, arhitektom, urbanistom in nepremičninskim strokovnjakom. Že 31. julija jo je umaknil. Datum morebitne ponovne uvedbe ni znan.
Kako je deloval AI v Google Earth
Novo orodje ni bilo klasičen filter, ki bi zgolj spremenil barve ali osvetlitev posnetka. Model je lahko na resnično lokacijo dodajal stavbe, ljudi, vozila, rastje in druge elemente ter pri tem ohranil prepoznavno obliko terena in okolice.
Google je ob predstavitvi izpostavil pet glavnih možnosti uporabe:
- prikaz zgodovinske podobe krajev,
- izdelavo izobraževalnih infografik,
- pripravo vizualizacij nepremičninskih projektov,
- prikaz načrtovanih gradenj pred začetkom del,
- ustvarjalno preoblikovanje znanih lokacij.
Med uradnimi primeri je bil prikaz Pompejev pred izbruhom Vezuva ter dodajanje sodobne hiše na prazno zemljišče ob jezeru. Funkcija je bila po Googlovih navedbah na voljo uporabnikom spletne različice Google Earth po vsem svetu.
Tehnično prednost je predstavljala povezava med geografskim okoljem in modelom Nano Banana 2. Ta zna upoštevati prostorske odnose, slediti zahtevnejšim navodilom in ohranjati predmete med zaporednimi popravki. Google ga je zasnoval kot hitrejšo različico svojega naprednega modela za ustvarjanje in urejanje slik.
Prav ta prepričljivost pa je hitro postala največja težava.
Zakaj je AI v Google Earth postal varnostni problem
Raziskovalec in novinar Henk van Ess je pokazal, da je mogoče z orodjem ustvariti prizore, ki bi jih lahko nepoučen gledalec zamenjal za resnične satelitske posnetke. Med preizkusi je na resnične lokacije dodal begunce ob ameriško-mehiški meji in bombni krater ob bolnišnici v Gazi.
Google ni razkril, kateri posamezni izdelki so neposredno kršili njegova pravila. Potrdil je le, da so ljudje objavljali zaslonske slike ustvarjenih prizorov, ki so bile videti kot kršitev pravilnika. Zato je funkcijo začasno odstranil in napovedal močnejše varovalke.
Pomembna omejitev je, da ustvarjene slike niso postale del javno dostopnih podatkov v Google Earth. Drug uporabnik, ki bi obiskal isto lokacijo, torej ni videl izmišljenega prizora. Slika je obstajala le kot rezultat v uporabnikovem ustvarjalnem orodju.
Toda posnetek zaslona je bilo mogoče shraniti, obrezati in objaviti na družbenih omrežjih brez prvotnega konteksta. Pri hitrih novicah o vojnah, naravnih nesrečah ali večjih infrastrukturnih dogodkih lahko že ena dovolj prepričljiva slika doseže veliko občinstvo, še preden jo kdo preveri.
Vodni žig ni enako kot vidno opozorilo
Google je v slike vključil nevidni digitalni vodni žig SynthID. Podjetje je uporabnikom priporočalo, naj sumljive posnetke preverijo z aplikacijo Gemini ali iskanjem Google Lens, ki lahko v določenih primerih zaznata Googlovo oznako vsebine umetne inteligence.
To pa ne pomeni, da je povprečnemu gledalcu izvor slike takoj očiten. Nevidni vodni žig ni enak dobro vidni oznaki, ki ostane na posnetku tudi po obrezovanju ali ponovni objavi.
Van Ess je poleg tega iz ustvarjene podobe pripravil videoposnetek, ki ga eno izmed zunanjih orodij za zaznavanje umetne inteligence ni pravilno prepoznalo. To ne dokazuje, da je mogoče odstraniti SynthID, kaže pa, da različni sistemi za preverjanje umetnih vsebin ne dajejo vedno enakega rezultata.
Prav geografski posnetki zahtevajo posebno raven zaupanja. Ljudje Google Earth uporabljajo za ogled zemljišč, cest, stavb, naravnih območij in posledic resničnih dogodkov. Dodajanje generatorja podob v takšno okolje zato ustvarja drugačno tveganje kot izdelava očitno domišljijske slike v običajnem klepetalniku.
Kaj bi lahko Google spremenil pred vrnitvijo funkcije
Google za zdaj ni navedel natančnega seznama novih zaščit. Smiselne omejitve bi lahko vključevale blokiranje prizorov vojn, nesreč, množičnega nasilja, jedrskih objektov in drugih občutljivih lokacij.
Med možnimi ukrepi so tudi:
- vidna in težje odstranljiva oznaka na vsaki sliki,
- omejitev ustvarjanja prizorov na območjih aktualnih konfliktov,
- shranjevanje podatkov o izvoru v datoteki,
- jasna ločitev ustvarjalnega načina od običajnega Google Earth,
- omejitve pri ustvarjanju podob resničnih ljudi ali množic,
- dodatno preverjanje navodil, ki opisujejo nasilje ali katastrofe.
Orodje bi bilo lahko koristno za prikaz urbanističnih rešitev, urejanje vrtov, simulacijo novih stavb ali izobraževanje. Te uporabe same po sebi niso sporne. Težava nastane, ko enaka tehnologija brez večjega napora ustvari navidezni dokaz dogodka, ki se ni nikoli zgodil.
Kako preveriti sumljiv satelitski posnetek
Slovenski uporabniki lahko na lažne geografske podobe naletijo predvsem na družbenih omrežjih in v objavah brez jasnega vira. Posebna previdnost je smiselna pri slikah požarov, poplav, prometne infrastrukture, vojaških dogodkov ali domnevnih novih gradenj.
Pri preverjanju je koristno:
- poiskati prvotnega objavitelja in čas prve objave,
- primerjati prizor z aktualnimi posnetki Google Earth ali Google Maps,
- preveriti podatke evropskih satelitov Sentinel,
- uporabiti povratno iskanje slik,
- preveriti, ali posnetek prikazujejo verodostojni mediji ali uradne službe,
- poiskati nelogične sence, ponavljajoče se predmete in napačne prostorske odnose.
Pri satelitskih posnetkih je pomemben tudi datum zajema. Slika, ki je predstavljena kot današnja, je lahko več mesecev stara ali pa sploh ni satelitski posnetek, temveč rezultat generatorja.
Nova evropska pravila prihajajo v občutljivem trenutku
Primer se je zgodil tik pred začetkom uporabe evropskih pravil o preglednosti umetne inteligence. Od 2. avgusta 2026 morajo ponudniki določenih generativnih sistemov omogočiti strojno prepoznavanje umetno ustvarjene ali spremenjene vsebine, uporabniki pa morajo biti v določenih primerih obveščeni, ko gledajo globoki ponaredek. Za nekatere že obstoječe sisteme velja prehodno obdobje.
SynthID kaže, da Google tehnično označevanje že uporablja. Incident v Google Earth pa razkriva, da sama oznaka ne reši težave, kadar uporabniki ne vedo, da jo morajo preveriti, ali ko se vsebina širi kot zaslonski posnetek brez pojasnila.
Google je poskušal zemljevid spremeniti v ustvarjalno platno. V manj kot 24 urah je ugotovil, da je pri orodju, ki temelji na resničnem svetu, meja med uporabno vizualizacijo in prepričljivim ponaredkom nevarno tanka.
