Podlubniki na Štajerskem se po ekstremno vročem in sušnem poletju hitro širijo. Samo avgusta je bilo na mariborskem gozdnogospodarskem območju za posek označenih več kot polovica vseh letos odkritih smrekovih lubadark, najhuje pa je na južnih in vzhodnih obronkih Pohorja. Gozdarji opozarjajo, da se je napad šele dobro začel.
Poudarki:
- Podlubniki na Štajerskem so avgusta napadli toliko smrek, da je bilo za posek označenih več kot 12.800 kubičnih metrov lesa.
- Največja žarišča so na južnem in vzhodnem Pohorju do približno 600 metrov nadmorske višine.
- Lastniki naj pregledajo smreke in ob smolenju, odpadanju skorje ali iglic nemudoma pokličejo revirnega gozdarja.
Avgustovski porast podlubnikov na Štajerskem vzbuja skrb
Od začetka leta do konca avgusta je bilo na gozdnogospodarskem območju Maribor za sanitarni posek označenih približno 25.600 kubičnih metrov dreves, ki so jih napadli podlubniki. Več kot polovico te količine so gozdarji evidentirali samo avgusta, kar kaže na nenaden in izrazit porast napadenosti.
Podoben avgustovski skok so na mariborskem območju v zadnjih letih zaznali le še v letih 2015, 2016 in 2019, ko so bile namnožitve smrekovih podlubnikov posebno obsežne. Ker so se številna letošnja žarišča pojavila šele v drugi polovici poletja, Zavod za gozdove Slovenije pričakuje težavno jesen, posledice pa bi se lahko nadaljevale tudi v letu 2027.
Razmere na Štajerskem so del širšega dogajanja v slovenskih gozdovih. Po aktualnih podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je bilo od januarja do konca avgusta 2026 zaradi podlubnikov za posek izbranih približno 300.000 kubičnih metrov iglavcev. Kar 160.000 kubičnih metrov oziroma 52 odstotkov celotne količine so odkrili v avgustu.
Najbolj prizadeti južni in vzhodni obronki Pohorja
Na mariborskem območju so trenutno najbolj problematična prisojna pobočja južnega in vzhodnega Pohorja do približno 600 metrov nadmorske višine. Večja žarišča podlubnikov se pojavljajo v gozdarskih revirjih Frajhajm, Oplotnica, Slivniško Pohorje, Hočko Pohorje in Areh, pa tudi na območju Remšnika na Kozjaku.
Širjenje napadov opažajo tudi na Janževskem Vrhu in Rdečem Bregu. Posebno ranljivi so gozdovi na plitvih in revnih tleh ter na strmih, soncu izpostavljenih pobočjih, kjer se tla hitro izsušijo.
Med najbolj sušna območja sodijo še Dravsko in Ptujsko polje ter posamezni predeli Haloz in Slovenskih goric. Drevesa na takšnih tleh imajo manj zaloge vode, zato dolgotrajno vročino in pomanjkanje padavin težje prenesejo. Posledice se kažejo pri borih, hrastih, lipah, jelkah in smrekah, vendar največjo neposredno gospodarsko škodo povzročajo prav smrekovi podlubniki.
Zakaj so oslabljene smreke lahka tarča?
Zdrava smreka se lahko pred napadom deloma brani z izločanjem smole, ki hroščem otežuje vrtanje rovov pod skorjo. Med dolgotrajno sušo drevo nima dovolj vode za učinkovito obrambo, zato lahko večje število podlubnikov njen obrambni sistem hitro premaga.
Toplo vreme škodljivcem hkrati pospeši razvoj. Za razvoj od jajčeca do odraslega hrošča običajno potrebujejo od osem do deset tednov, pri nadpovprečnih temperaturah pa se lahko ta čas skrajša za več tednov. Več generacij v eni sezoni pomeni več hroščev, ki napadejo sosednja oslabljena drevesa.
Nevarnost povečujejo tudi smreke, poškodovane v snegolomih in vetrolomih. Sveže podrta drevesa, neolupljen posekan les in večje količine neurejenih sečnih ostankov podlubnikom ponujajo primerne razmere za razmnoževanje. Ko se njihovo število dovolj poveča, lahko začnejo napadati tudi navidezno zdrave stoječe smreke.
Smreka je lahko še zelena, napad pa že poteka
Lastniki gozdov naj ne čakajo, da se krošnja povsem posuši. Eden prvih znakov je drobna rjava črvina, podobna cimetovemu prahu, ki se nabira v razpokah skorje, na pajčevinah ali ob koreničniku. Opaziti je mogoče tudi drobne vhodne luknjice in kapljice smole na deblu.
Jeseni so pomembni znaki še odpadanje zelenih iglic, rumenenje ali rjavenje krošnje ter odstopanje skorje. Pri smreki je treba posebno pozorno pregledati del debla pod prvimi zelenimi vejami, kjer se napad pogosto začne, nato pa se širi navzdol.
Če skorja že odpada, krošnja pa je še vedno zelena, to ne pomeni, da je drevo zdravo. Podlubniki so lahko pod lubjem že zaključili razvoj in se pripravljajo na izlet. V bližini takšne smreke so pogosto tudi sveže napadena drevesa, pri katerih spremembe na krošnji še niso vidne.
Zavod za gozdove lastnike poziva, naj ob sumu na lubadarko nemudoma obvestijo krajevno pristojnega revirnega gozdarja. Ta bo drevo pregledal, označil potrebni sanitarni posek in določil rok za izvedbo del. Poseka in spravila naj se lastniki lotijo sami le, če so za nevarno gozdarsko delo ustrezno usposobljeni in opremljeni.
Več sečnje pomeni več previdnosti za obiskovalce
Zaradi širjenja žarišč bo v štajerskih gozdovih jeseni verjetno več sanitarnega poseka, spravila lesa in vožnje gozdarske mehanizacije. Obiskovalci naj zato upoštevajo opozorilne table, se ne približujejo deloviščem ter ne prečkajo območij, kjer potekata podiranje dreves in izvlek hlodovine.
Hitro odstranjevanje napadenih smrek ni namenjeno zgolj pridobivanju lesa. Če lubadarji iz lubadarke izletijo, lahko napadejo nova drevesa in v kratkem času razširijo žarišče. Prav dogajanje v prihodnjih tednih bo zato pomembno vplivalo na obseg škode v štajerskih gozdovih prihodnje leto.
