Lažni “sodni pozivi” znova krožijo: policija opozarja na prevaro, ki lahko hitro zavede. Slovenska policija je znova zaznala pojav že znanih, lažnih in zlonamernih elektronskih sporočil. Kar še najbolj bode v oči pa je dejstvo, da jih spletni goljufi pošiljajo kar v imenu policije. Sporočila vsebujejo tako imenovane “sodne pozive”, ki gotovo vsakega prejemnika šokira in v njem vzbudi strah. Spletni goljufi paob tem igrajo na karto – občutek nujnosti po ukrepanju in takojšnji odziv. Tukaj pa nastopi težava – nepremišljen odziv lahko pripelje do hudih težav.
Poudarki:
- Lažna policijska sporočila se znova širijo med uporabniki elektronske pošte.
- Goljufi zlorabljajo imena institucij, kot so Policija, Europol in ministrstva, da bi sporočila delovala verodostojno.
- Ne odzivajte se na takšna sporočila, ne odpirajte priponk in ne posredujte osebnih podatkov.
Zadnja najnovejša različica lažnih sporočil je kot podpisnik naveden vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Danijel Lorbek. Kar je seveda velika prevara. Goljufi pa so zlorabili tudi uradna znaka Europola in ministrstva za pravosodje. Sporočila so oblikovana tako, da delujejo uradno, resno in verodostojno – prav to pa je namen prevarantov.
Na policiji sporočajo: “Quishing velja za eno najhitreje rastočih oblik spletnih prevar. Eden od razlogov je, da uporabniki pri QR-kodah pogosto ravnamo manj previdno kot pri običajnih spletnih povezavah.”
Policija poudarja, da takšna sporočila nimajo nikakršne povezave s slovensko policijo, njenimi zaposlenimi ali Europolom.
Kako prevara deluje?
Lažni “sodni pozivi” so taktike spletnih goljufov, ki želijo od prejemnikov pridobiti denar ali osebne podatke. Sporočila so največkrat poslana na večje število naslovov hkrati. Pogosto so poslana iz tujine, zasnovana pa so na tak način:
- zvenijo uradno,
- vsebujejo pravne izraze,
- omenjajo izmišljene kršitve,
- grozijo s postopki ali sankcijami,
- zahtevajo takojšen odziv.
Ko se prejemnik odzove, goljufi komunikacijo stopnjujejo: izmišljene obtožbe postanejo resnejše, pojavi se zahteva po plačilu “globe”, “stroškov postopka” ali “poravnave”.
Zakaj so sporočila videti tako prepričljiva?
Goljufi se zavedajo, da ljudje bolj verjamejo sporočilom, ki prihajajo od institucij. Zato zlorabljajo:
- ime Policije,
- ime Europola,
- logotipe državnih organov,
- uradne nazive zaposlenih,
- pravni jezik.
S tem ustvarijo vtis, da gre za resnično uradno komunikacijo. Prejemnik se ustraši, da je vpleten v kazenski postopek, in se zato hitreje odzove.
Kako prepoznati lažen “sodni poziv”?
Čeprav so sporočila videti uradna, imajo več značilnosti, ki razkrivajo prevaro:
- nenavadni ali tuji e‑poštni naslovi,
- slovenščina s slovničnimi napakami, kar je znak, da je šlo za prevajane iz tujega jezika
- grožnje in pritisk,
- zahteva po takojšnjem odzivu,
- priponke ali povezave, ki vodijo na sumljive strani,
- zahteva po posredovanju osebnih podatkov ali plačilu.
Policija poudarja, da nikoli ne pošilja sodnih pozivov po elektronski pošti, še posebej ne v obliki groženj ali zahtev po plačilu.
Kaj storiti, če prejmete takšno sporočilo?
Policija svetuje preproste, a zelo pomembne korake:
1. Ne odgovarjajte – Ne vzpostavljajte komunikacije z goljufi. Vsak odziv jim pokaže, da je vaš naslov aktiven.
2. Ne odpirajte priponk – Priponke lahko vsebujejo zlonamerno programsko opremo, ki okuži računalnik.
3. Ne klikajte na povezave – Povezave pogosto vodijo na lažne strani, ki zbirajo podatke ali nameščajo viruse.
4. Ne posredujte osebnih podatkov – Nikoli ne pošiljajte številk bančnih računov, gesel, kopij dokumentov ali drugih občutljivih podatkov.
5. Sporočilo izbrišite – Dodajte ga na seznam nezaželene pošte (spam).
6. Če ste oškodovani, prijavite Obrnite se na najbližjo policijsko postajo in prinesite vso dokumentacijo.
Policija že več let opaža, da se takšna sporočila pojavljajo v valovih. Razlogi so naslednji: Goljufi iščejo nove žrtve, sporočila pošiljajo avtomatizirano, ljudje se na grožnje hitro odzovejo, prevaranti pogosto delujejo iz tujine in pregon je zapleten, zato se taktike ponavljajo.
Gre za generično pošto, ki jo goljufi pošiljajo na tisoče naslovov. Če se odzove le nekaj ljudi, je prevara zanje že uspešna.
Previdnost je najboljša zaščita
Lažni “sodni pozivi” so še en primer spletnih prevar, ki izkoriščajo strah, nepoznavanje postopkov in zaupanje v institucije. Najboljša zaščita je preprost ukrep: ne odzivajte se, ne odpirajte priponk, ne klikajte povezav in ne posredujte podatkov.
Če se vam zdi sporočilo sumljivo, je skoraj zagotovo prevara. Policija zato znova poziva k previdnosti in opozarja, da uradna komunikacija nikoli ne poteka na tak način.
