Grški jogurti pod drobnogledom. Kaj pravzaprav kupujete? Velike razlike v sestavi in ceni. Grški jogurti so namreč v zadnjih letih postali stalnica na policah slovenskih trgovin. Kupci jih radi izbirajo zaradi goste teksture, svežega okusa in prepričanja, da gre za bolj beljakovinsko bogato izbiro. A ko se poglobimo v ponudbo, hitro ugotovimo, da se za podobnimi embalažami skrivajo precej različni izdelki.
Pregled 31 jogurtov je pokazal, da razlike niso majhne — od hranilne vrednosti do cene in celo kraja proizvodnje.
Poudarki:
- Ime ne pove vsega — pravi grški jogurt in jogurt grškega tipa se razlikujeta po postopku izdelave, gostoti in hranilni vrednosti.
- Beljakovine močno nihajo — pregled je pokazal razpon od 2,9 do 10,3 g beljakovin na 100 g, zato se je treba zanesti na hranilno tabelo, nena ime.
- Cene se razlikujejo petkrat — kilogram izdelka stane od 2,49 do 13,30 evra, zato je smiselno primerjati hranilne vrednosti in ceno na kilogram.
Grški jogurt ni isto kot jogurt grškega tipa
Čeprav se izraza pogosto uporabljata izmenično, ne pomenita istega.
- Grški jogurt je dejansko proizveden v Grčiji in narejen po tradicionalnem postopku: po fermentaciji se jogurt odcedi, da se odstrani del sirotke. S tem se zmanjša delež vode, poveča pa koncentracija beljakovin. Rezultat je gost, kremast jogurt z značilnim okusom.
- Jogurt grškega tipa ali jogurt na grški način pa je lahko narejen kjer koli. Gostoto lahko dosežejo z drugačnim postopkom ali z dodatkom mlečnih sestavin, kot so smetana, mleko v prahu ali mlečne beljakovine. Ime zato ne pove veliko o dejanski hranilni sestavi.
Za potrošnika to pomeni preprosto: embalaža ni dovolj. Preveriti je treba hranilno tabelo.
Beljakovine: razpon je presenetljivo širok
Ena od največjih razlik med pregledanimi izdelki je vsebnost beljakovin. Pravi grški jogurti vsebujejo 5,3 do zavidljivih 10 gramov beljakovin. Medtem pa jogurti na grški način nam ponidijo 2.9 do 10 gramov. Razpon je večji in dva izdelka, ki st na videz enaka, vsebujeta različne količine beljakovin.
.Če jogurt kupujemo zaradi beljakovin, je zato nujno, da pogledamo številke, ne ime.
Maščobe: od skoraj nič do deset odstotkov
Razlike so še večje pri maščobah. Pregled je pokazal, da so na policah jogurti z minimalno vsebnostjo maščobe, pa tudi takšni, ki vsebujejo okoli 10 % maščobe. Več maščobe pomeni tudi večje količine nasičenih maščobnih kislin.
Jogurt ki vsebuje 7 gramov nasičenih maščobnih kislin na 100 g lahko že z le eno samo porcijo kar tretjino priporočene dnevne količine.
Nekateri jogurti sploh nimajo seznama sestavin
Pri fermentiranih mlečnih izdelkih zakon dovoljuje, da se seznam sestavin izpusti. Pogoj je le ta, da izdelek ne vsebuje ničesar drugega kot mlečnih sestavin, encimov in mikrobioloških kultur.
Med pregledanimi jogurti niso zaznali drugih dodatkov. Kjer je bil seznam naveden, so bili dodatki izključno mlečnega izvora: smetana, mleko v prahu, mlečne beljakovine in mikrobiološke kulture. To pomeni, da večina izdelkov ni vsebovala sladil, arom ali stabilizatorjev — razlike izvirajo predvsem iz postopka izdelave in vrste uporabljenih mlečnih sestavin.
Kraj proizvodnje: presenetljivo malo slovenskih izdelkov
Pri trajnostnem vidiku so ocenjevalci preverili tudi kraj proizvodnje. Od 31 izdelkov sta bila le dva proizvedena v Sloveniji. Kraj proizvodnje sicer ne razkriva celotnega okoljskega odtisa — ne pove, od kod prihaja mleko, kako je potekala proizvodnja ali kakšna je bila transportna pot. Je pa dober pokazatelj, kako daleč je izdelek potoval do trgovine. Za kupca, ki želi podpirati lokalno proizvodnjo, je ta podatek pomemben.
Cene: razlike so ogromne
Cene pregledanih jogurtov so se gibale med 2,49 in 13,30 evra na kilogram. Grški jogurti so bili v povprečju dražji od jogurtov grškega tipa. Razlog je lahko tradicionalni postopek izdelave:
- pri odcejanju sirotke se izgubi del mase, zato je za enako količino končnega izdelka potrebnega več mleka. To se pozna v ceni.
Za potrošnika je zato smiselno primerjati:
- beljakovine na 100 g,
- maščobe na 100 g,
- ceno na kilogram.
Oznaka “grški” ali “grški tip” sama po sebi ne zagotavlja kakovosti ali hranilne vrednosti.
Grški jogurti so priljubljeni, a pregled pokaže, da se za podobnimi embalažami skrivajo zelo različni izdelki. Razlike v beljakovinah, maščobah, ceni in postopku izdelave so tako velike, da se potrošnik ne more zanašati na ime ali videz. Če želimo izbrati jogurt, ki ustreza našim prehranskim ciljem, je najboljša strategija preprosta – preverimo hranilno tabelo in primerjamo ceno na kilogram.
Šele tako dobimo realno sliko o tem, kaj pravzaprav kupujemo.
