Aleksander Čeferin bo leta 2027 znova kandidiral za predsednika Evropske nogometne zveze. Slovenec, ki je še leta 2024 zagotavljal, da se po koncu sedanjega mandata ne bo več potegoval za položaj, je odločitev spremenil po soglasnem pozivu vseh 55 nacionalnih zvez članic Uefe.
Poudarki:
- Čeferin bo na kongresu Uefe aprila 2027 kandidiral za četrti in po napovedih zadnji mandat.
- K ponovni kandidaturi ga je soglasno pozvalo vseh 55 nacionalnih nogometnih zvez.
- Uefa obenem zahteva reformo Fife in zamenjavo njenega sedanjega vodstva.
Vrh Uefe bi lahko vodil do leta 2031
Čeferin je namero o ponovni kandidaturi sporočil predsednikom in generalnim sekretarjem nacionalnih zvez na četrtkovem sestanku v Berlinu. Volitve bodo 22. aprila 2027 na 51. rednem kongresu Uefe v Astani v Kazahstanu, morebitna zmaga pa bi mu prinesla nov štiriletni mandat do leta 2031.
Uefa je v uradnem sporočilu poudarila, da so Čeferina v zadnjih mesecih vse članice pozvale, naj ponovno pretehta svojo prejšnjo odločitev. Po navedbah zveze je prejel tudi podporo drugih pomembnih predstavnikov evropskega nogometa.
»Pred nami je še veliko pomembnega dela, zato sem njihovo prošnjo sprejel,« je odločitev pojasnil Čeferin. Kot prednostne naloge je izpostavil ohranjanje enotnosti evropskega nogometa, krepitev igre in pripravo Uefe na prihodnost.
Podporo mu je konec septembra javno izrazil tudi predsednik Evropskega združenja klubov Naser Al-Helajfi, ki ga je v imenu več kot 900 klubov pozval k novi kandidaturi. Predsednik Nogometne zveze Slovenije Radenko Mijatović je odločitev označil za odlično novico za slovenski in svetovni nogomet ter poudaril zadovoljstvo članic Uefe.
Zakaj lahko kandidira še enkrat
Čeferin je bil za predsednika Uefe prvič izvoljen septembra 2016, ko je sredi mandatnega obdobja nasledil Michela Platinija. Za polna štiriletna mandata je bil nato brez protikandidata oziroma z aklamacijo potrjen še leta 2019 in 2023.
Na kongresu Uefe v Parizu februarja 2024 so članice sprejele določilo, po katerem se mandati, ki so se začeli pred uvedbo omejitve leta 2017, ne vštevajo v največje dovoljeno število mandatov. Ker je Čeferinov prvi, nepolni mandat začel teči že leta 2016, se po tej razlagi pri omejitvi ne upošteva.
Sprememba je takrat povzročila precej razprav, saj so jo kritiki razumeli kot podaljševanje možnosti Čeferinovega vodenja organizacije. Uefa je nasprotno trdila, da ne gre za spremembo pravil v njegovo korist, ampak za pojasnitev obstoječe ureditve, po kateri bi lahko kandidiral tudi brez dopolnitve statuta.
Čeferin je neposredno po glasovanju leta 2024 presenetil z napovedjo, da leta 2027 kljub temu ne bo več kandidiral. Zdaj je odločitev spremenil in sporočil, da se poteguje za svoj zadnji mandat. Če bo izvoljen in ga dokončal, bo evropsko nogometno zvezo vodil skoraj 15 let.
Uefa zahteva tudi novo vodstvo Fife
Čeferinova odločitev je tesno povezana z zaostrovanjem odnosov med Uefo in Mednarodno nogometno zvezo Fifo. Slovenec je že pred tem izključil možnost, da bi sam kandidiral proti sedanjemu predsedniku Fife Gianniju Infantinu, njegov obstanek na čelu Uefe pa to možnost dokončno umika z mize.
Na sestanku v Berlinu je 54 evropskih zvez – izjema je bila Azerbajdžanska nogometna zveza – sporočilo, da so izgubile zaupanje v sedanje vodstvo Fife. Zahtevajo jasnejšo ločitev pristojnosti, večjo moč sveta Fife, neodvisnejša nadzorna telesa in ureditev, po kateri predsednik zveze organizacijo vodi, ne posega pa neposredno v njeno vsakodnevno upravljanje.
Spor se je zaostril poleti zaradi Infantinovega načrta za ustanovitev družbe FIFA Forward Enterprise. Ta bi upravljala komercialne dejavnosti in pravice ključnih Fifinih tekmovanj, približno petinski delež pa bi prodali zasebnim vlagateljem za več milijard dolarjev.
Uefa je načrtu ostro nasprotovala in med njegovo obravnavo zagrozila tudi z bojkotom Fifinih tekmovanj. Infantino je predlog pozneje umaknil, toda Uefa je napovedala preučitev pravnih možnosti in zahtevala, da se ohrani vsa dokumentacija, povezana s projektom.
Evropsko nasprotovanje pa ne pomeni, da je Infantino ostal brez širše podpore. Vseh 54 afriških nogometnih zvez mu je na dan Čeferinove napovedi obljubilo podporo pri ponovni kandidaturi, močno zaledje pa ima tudi v Južni Ameriki in delu Azije.
Kot prvi morebitni protikandidat je namero o kandidaturi javno napovedal nekdanji švicarski reprezentant Ramon Vega. Rok za vložitev kandidatur se izteče 18. novembra, Uefine članice pa bodo pred tem opravile še en sestanek o reformi in prihodnjem vodstvu svetovne nogometne organizacije.
