Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino je v javno razpravo poslalo predlog novele zakona o maturi, s katerim bi poklicna matura ostala pri dosedanji, štiripredmetni zasnovi. Možnost opravljanja poklicne mature iz petih predmetov, ki jo je prinesla prejšnja sprememba zakonodaje, se po novem predlogu ne bi več uporabljala.
Zainteresirana javnost lahko pripombe na predlog odda do 25. avgusta. Ministrstvo pojasnjuje, da se petpredmetna poklicna matura v praksi ni začela izvajati, zato želi z novelo ohraniti model, ki je v slovenskem izobraževalnem prostoru že uveljavljen in preizkušen.
Poudarki:
- Ministrstvo predlaga, da bi se poklicna matura tudi v prihodnje opravljala iz štirih predmetov.
- Rok za zahtevo za vpogled v izpitno dokumentacijo bi se skrajšal, rok za ugovor pa podaljšal.
- Novela prinaša tudi spremembe pri poročanju, izobraževanju odraslih in hrambi občutljivih osebnih podatkov.
Petpredmetna poklicna matura se v praksi ni uveljavila
Prejšnja novela zakona je omogočila, da bi kandidati poklicno maturo opravljali tudi iz petih predmetov. Namen takšne rešitve je bil približevanje nekaterih možnosti poklicne mature splošni maturi, vendar se sprememba v šolskem sistemu ni začela izvajati.
Zato ministrstvo zdaj predlaga vrnitev k jasni štiripredmetni strukturi. Po njihovem pojasnilu ta zasnova omogoča preverjanje doseganja standardov znanja, določenih v izobraževalnih programih, hkrati pa preverja usposobljenost kandidatov za nadaljnje izobraževanje.
Poklicna matura je pomembna predvsem za dijake srednjega strokovnega izobraževanja, poklicno-tehniškega izobraževanja in poklicnega tečaja. Kandidatom omogoča pridobitev srednje strokovne izobrazbe, nadaljevanje izobraževanja na višjih in visokih strokovnih programih ter v nekaterih primerih tudi vpis na univerzitetne programe ob dodatno opravljenem izpitu.
Predlagana rešitev zato ne uvaja novega modela, temveč utrjuje ureditev, ki jo šole, kandidati in izpitni organi že poznajo.
Več časa za ugovor po vpogledu v izpit
Novela prinaša tudi spremembe pri rokih, povezanih z vpogledom v izpitno dokumentacijo. Kandidat bi moral po objavi rezultatov zahtevo za vpogled vložiti najpozneje naslednji dan po objavi rezultatov. Trenutno je rok tri dni.
Po drugi strani pa bi imel kandidat po opravljenem vpogledu več časa za pripravo obrazloženega pisnega ugovora. Rok za ugovor bi se z enega dneva podaljšal na tri dni.
Ministrstvo ocenjuje, da bi bila takšna ureditev bolj smiselna. Kandidat bi moral sicer hitreje izraziti željo po vpogledu, vendar bi po dejanskem pregledu dokumentacije dobil več časa za tehten ugovor. To je pomembno predvsem pri primerih, ko želi kandidat natančno preveriti ocenjevanje, primerjati svoje odgovore z merili in pripraviti utemeljeno obrazložitev.
Sprememba bi lahko vplivala tudi na organizacijo dela šol in izpitnih organov, saj bi bili postopki po objavi rezultatov časovno bolj zgoščeni, a hkrati bolj jasno razporejeni.
Več poudarka na odraslih kandidatih in varstvu podatkov
Predlog novele ureja tudi poročanje Državne komisije za poklicno maturo. Ta bi morala svoje letno poročilo po novem posredovati tudi strokovnemu svetu za izobraževanje odraslih, ne le strokovnemu svetu za splošno izobraževanje.
Razlog je v tem, da poklicno maturo opravljajo tudi kandidati, vključeni v izobraževanje odraslih. Ministrstvo ocenjuje, da bi takšna seznanitev pripomogla k boljšemu spremljanju kakovosti in razvoja izobraževanja odraslih.
Poseben del predloga se nanaša še na hrambo občutljivih osebnih podatkov. Državni izpitni center bi podatke o kandidatih s posebnimi potrebami in kandidatih, ki opravljajo maturo v dveh delih, hranil še dve leti po izdaji odločbe pristojne državne komisije.
S tem želi ministrstvo okrepiti varstvo osebnih podatkov in ureditev bolj uskladiti z načelom omejitve hrambe. Veljavni zakon namreč določa, da se osebni podatki kandidatov, ki opravljajo splošno oziroma poklicno maturo ali zaključni izpit, hranijo trajno.
Predlog je za zdaj še v javni razpravi. Do 25. avgusta lahko nanj pripombe podajo šole, strokovna javnost, organizacije s področja izobraževanja, dijaki, odrasli kandidati in drugi zainteresirani.
