Družbena omrežja, spletne trgovine in naročniške aplikacije uporabnikov ne prepričujejo več samo z vsebino ali ceno. Vse pogosteje uporabljajo premišljeno oblikovane gumbe, obvestila, priporočila in dolge postopke za preklic storitev, katerih glavni cilj je uporabnika čim dlje obdržati pred zaslonom ali ga spodbuditi k nakupu. Evropska komisija zdaj pripravlja zakonodajni odgovor, ki bi lahko takšne prakse za tehnološka podjetja občutno podražil.
Poudarki:
- Evropska komisija pripravlja strožja pravila proti zasvojljivemu oblikovanju aplikacij, zavajajočim spletnim vmesnikom in oteženemu preklicu naročnin.
- Bruselj želi pri čezmejnih kršitvah dobiti učinkovitejša pooblastila, ki bi lahko vključevala tudi neposredne finančne kazni.
- Spremembe bi lahko vplivale na družbena omrežja, spletne trgovine, mobilne igre, pretočne storitve in številne naročniške aplikacije.
Evropski komisar za pravosodje in varstvo potrošnikov Michael McGrath je potrdil, da želi Komisija okrepiti ukrepanje proti podjetjem, ki pri digitalnih storitvah izkoriščajo vedenjske vzorce uporabnikov. Posebna pozornost bo namenjena zaščiti otrok, zasvojljivemu oblikovanju aplikacij, tako imenovanim temnim vzorcem ter spletnim naročninam, iz katerih je bistveno težje izstopiti kot se vanje vključiti.
Ne gre še za dokončno sprejet zakon. Gre za smer nastajajočega evropskega Akta o digitalni pravičnosti, pri katerem bodo ključni predlogi, globe in roki znani šele po zaključku zakonodajnega postopka.
Zakaj EU meni, da sedanja pravila niso dovolj
Evropski potrošniki so že zaščiteni z več direktivami in uredbami, ki prepovedujejo zavajajoče poslovne prakse. Težava je predvsem v izvajanju pravil, saj kršitve velikih spletnih platform pogosto segajo čez meje posamezne države.
Nacionalni organ v Sloveniji lahko na primer preiskuje storitev, ki jo slovenski uporabniki uporabljajo vsak dan, podjetje pa ima evropski sedež na Irskem, tehnično infrastrukturo v drugih državah in uporabnike po vsej Evropski uniji. Takšni postopki so počasni, odgovornost pa se lahko izgubi med več pristojnimi organi.
Komisija zato razmišlja o močnejšem centralnem nadzoru nad čezmejnimi primeri. Po poročanju Financial Timesa želi McGrath Evropski komisiji zagotoviti možnost učinkovitejšega ukrepanja in kaznovanja velikih podjetij, kadar nacionalni sistem ne doseže želenega učinka.
Natančna višina morebitnih kazni še ni potrjena. Zato novih pravil ne gre zamenjevati z Aktom o digitalnih storitvah, ki pri najhujših kršitvah že omogoča globe do šestih odstotkov svetovnega letnega prometa podjetja.
Kaj so temni vzorci
Temni vzorci oziroma »dark patterns« so elementi uporabniškega vmesnika, zasnovani tako, da človeka usmerijo k odločitvi, ki je koristnejša za ponudnika kot zanj.
Pojavijo se lahko kot izrazito obarvan gumb za sprejetje vseh piškotkov, medtem ko je možnost zavrnitve skrita v več podmenijih. Pogosti so časovniki, ki ustvarjajo lažen občutek nujnosti, samodejno označena dodatna zavarovanja ali zapleteni postopki za preklic naročnine.
Med sporne prakse spadajo tudi:
- brezplačna preizkusna obdobja, ki se neopazno spremenijo v plačljivo naročnino;
- več zaporednih zaslonov, ki uporabnika odvračajo od zaprtja računa;
- vnaprej izbrane dražje možnosti;
- obvestila, ki namerno ustvarjajo občutek izgube ali zamujene priložnosti;
- navidezno personalizirane ponudbe, ki predvsem povečujejo pritisk za takojšen nakup.
Akt o digitalni pravičnosti naj bi takšne tehnike obravnaval bolj usklajeno, zlasti kadar podjetje izkorišča ranljivost otrok, starejših ali finančno obremenjenih uporabnikov.
Neskončno drsenje in samodejno predvajanje pod večjim pritiskom
Posebej občutljivo področje je oblikovanje aplikacij, ki uporabniku ne ponudi naravne točke za premor. Neskončno drsenje samodejno nalaga novo vsebino, videoposnetki se začnejo predvajati brez uporabnikove odločitve, priporočilni sistemi pa nenehno iščejo naslednjo objavo, ki bi lahko zadržala pozornost.
Takšne funkcije so ključne za poslovni model platform, saj daljša uporaba pomeni več prikazanih oglasov in več zbranih podatkov.
EU je že začela ločeno ukrepati proti posameznim platformam na podlagi Akta o digitalnih storitvah. Meta je julija prejela predhodne ugotovitve Komisije glede domnevno zasvojljive zasnove Facebooka in Instagrama. Komisija med problematičnimi področji izpostavlja neskončno drsenje, samodejno predvajanje vsebin ter priporočilne sisteme, ki lahko uporabnika vodijo v dolge ponavljajoče se cikle uporabe.
Meta ugotovitvam nasprotuje in poudarja, da je uvedla najstniške račune, starševski nadzor ter orodja za upravljanje časa. Postopek še ni zaključen, zato kršitev v tem primeru še ni dokončno ugotovljena.
Spremembe ne bi prizadele samo Facebooka in Instagrama
Nova pravila bi lahko imela precej širši doseg. Zasvojljive in manipulativne tehnike niso omejene na družbena omrežja.
Mobilne igre uporabljajo časovno omejene ponudbe, dnevne nagrade in navidezne valute, pri katerih uporabnik težje oceni pravo vrednost nakupa. Pretočne platforme samodejno predvajajo naslednjo epizodo. Spletne trgovine prikazujejo opozorila o domnevno omejenih zalogah, ponudniki aplikacij pa lahko preklic naročnine skrijejo globoko v nastavitve.
Pravila bi zato lahko vplivala na:
- družbena omrežja in video platforme;
- mobilne igre z nakupi znotraj aplikacije;
- pretočne glasbene in televizijske storitve;
- spletne trgovine in rezervacijske portale;
- fitnes, izobraževalne in druge naročniške aplikacije;
- ponudnike digitalnih finančnih storitev.
Za podjetja bi to pomenilo, da ne bi zadostovalo zgolj pravno pravilno besedilo splošnih pogojev. Regulatorji bi lahko podrobneje presojali tudi dejansko oblikovanje uporabniške poti.
Kaj bi uporabniki v Sloveniji lahko opazili
Če bo zakon sprejet v ambiciozni obliki, bi lahko evropske različice aplikacij dobile opaznejše časovne opomnike, preprostejši izklop samodejnega predvajanja in manj agresivna priporočila.
Preklic naročnine bi moral biti primerljiv z njeno sklenitvijo. Podjetje, ki omogoča prijavo z nekaj dotiki, uporabnika ne bi smelo prisiliti v telefonski klic, pogovor z operaterjem ali zapleteno iskanje skritega obrazca.
Možne so tudi jasnejše cene, manj vnaprej označenih možnosti in strožje omejitve pri personalizaciji ponudb za mladoletnike.
Vendar dokončni učinek še ni znan. Tehnološka industrija bo verjetno opozarjala na prekrivanje z že veljavnimi evropskimi predpisi, dodatne stroške in nevarnost, da bi preveč podrobna pravila zavrla razvoj novih storitev.
Naslednji spor med Brusljem in tehnološko industrijo
Akt o digitalni pravičnosti bi lahko postal naslednje veliko evropsko tehnološko pravilo po GDPR, Aktu o digitalnih trgih, Aktu o digitalnih storitvah in Aktu o umetni inteligenci.
Tokrat v središču ne bodo samo osebni podatki, nezakonite objave ali tržna moč platform. Komisija želi poseči v samo zasnovo digitalnih izdelkov in poslovne modele, ki temeljijo na ohranjanju pozornosti uporabnikov.
Najpomembnejše podrobnosti, vključno z višino kazni in natančno razdelitvijo pristojnosti, še niso dokončne. Toda smer je jasna: v Evropski uniji bi lahko postalo bistveno težje oblikovati aplikacijo, ki je preprosta za začetek uporabe, vendar namerno zapletena za zapustitev.
