Podravje bo v okviru evropskega projekta RESEES preizkušalo, kako družbene učinke socialne ekonomije vključiti v regionalne razvojne politike. Predstavniki šestih evropskih regij so se v Mariboru posvetili predvsem iskanju primerljivih meril, ki bi poleg gospodarskih rezultatov pokazala tudi prispevek organizacij k zaposlovanju, vključevanju ljudi in razvoju lokalnega okolja.
Poudarki:
- Podravje je pilotna regija za vključevanje merjenja družbenih učinkov v regionalne razvojne politike.
- Projekt RESEES do leta 2028 povezuje šest regij iz petih evropskih držav.
- Primerjave otežujejo različne opredelitve, saj registrirana socialna podjetja predstavljajo le del širše socialne ekonomije.
Podravje kot preizkusno okolje za merjenje vpliva
Regionalna razvojna agencija Podravje – Maribor je ob mednarodni konferenci predstavila dosedanje delo v projektu RESEES, katerega osrednji namen je krepitev regionalnih ekosistemov socialne ekonomije. Podravje ima pri tem posebno vlogo: razvijati in preizkušati želi način, s katerim bi bilo mogoče družbene učinke organizacij upoštevati pri načrtovanju regionalnega razvoja.
Projekt povezuje Navarro in Murcio v Španiji, Nouvelle-Aquitaine v Franciji, Laponsko na Finskem, Emilijo – Romanjo v Italiji ter Podravje. Evropski partnerji želijo izboljšati razvojne politike, okrepiti sodelovanje med organizacijami in nadgraditi znanja ljudi, ki delujejo v socialni ekonomiji. Projekt se je začel aprila 2024, njegove dejavnosti pa so predvidene do junija 2028.
Vodja projekta v Sloveniji Vladimir Rudl je poudaril, da sodelujoče regije iščejo dobre prakse na področjih promocije socialne ekonomije, usposabljanja, mreženja in merjenja družbenega vpliva. RRA Podravje želi ugotovitve uporabiti tudi pri nadgradnji regionalnega razvojnega programa ter oblikovanju metodologije, ki bi jo lahko uporabljala socialna podjetja in drugi akterji v regiji.
Merjenje je pomembno zato, ker poslovni prihodki in število zaposlenih ne pokažejo nujno celotnega prispevka organizacije. Pri socialni ekonomiji se zato zastavlja tudi vprašanje, kako ovrednotiti vključevanje ranljivih skupin, kakovost ustvarjenih delovnih mest, okoljske koristi in učinke na lokalno skupnost.
Evropske številke zahtevajo pomembno pojasnilo
V Evropski uniji se pogosto navaja podatek o približno 2,8 milijona podjetij in organizacijah socialne ekonomije, ki zagotavljajo več kot 13,6 milijona plačanih delovnih mest oziroma okoli 6,3 odstotka delovne sile. V sektor sodijo različne pravne oblike, med njimi socialna podjetja, zadruge, vzajemne družbe, nepridobitna združenja in fundacije.
Toda pri teh številkah je potrebna previdnost. Evropska komisija pojasnjuje, da temeljijo na podatkih iz leta 2017 in na razmeroma široki opredelitvi socialne ekonomije. Zaradi razlik v zakonodaji, razpoložljivosti podatkov in nacionalnih definicijah neposredne primerjave med državami niso vedno zanesljive.
Prav to je ena od težav, ki jih želi nasloviti projekt RESEES. V Španiji se k socialni ekonomiji prištevajo številne zadruge in druge že dolgo uveljavljene organizacije, medtem ko se v Sloveniji javna razprava pogosto osredotoča predvsem na podjetja, uradno registrirana kot socialna podjetja.
Rudl je opozoril, da lahko španska statistika zaradi širšega zajema vključuje skoraj petino podjetij, tudi nekatere zelo velike poslovne sisteme. Takšnih podatkov zato ni mogoče brez dodatnega pojasnila postaviti ob slovensko število registriranih socialnih podjetij.
Okoli 280 registriranih podjetij je le del širše slike
Miro Mihec iz podjetja za etično oglaševanje Etika je na konferenci ocenil, da je v Sloveniji približno 280 registriranih socialnih podjetij. Njihovo število po njegovih besedah nekoliko niha, vendar se v zadnjih letih bistveno ne povečuje. Uradno evidenco socialnih podjetij vodi ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, njen zadnji javno objavljeni sklop podatkov pa je bil posodobljen septembra 2026.
Register kljub temu ne zajema celotne socialne ekonomije. Ta je širši pojem, ki lahko vključuje tudi zadruge, zaposlitvene centre, invalidske organizacije in del nevladnega sektorja. Mihec je spomnil, da je Slovenija zakon o socialnem podjetništvu dobila leta 2011, poznejše spremembe pa so pozornost postopoma razširile z registriranih podjetij na širši ekosistem.
Vodilna partnerica projekta je španska Navarra, kjer imajo zadruge in druge oblike socialne ekonomije večdesetletno tradicijo ter močnejšo zakonodajno in finančno podporo. Predstavnik regije Ignacio Mendioroz Casallo je navedel, da je v Navarri v takšnih organizacijah zaposlenih približno 25.000 ljudi, socialna ekonomija pa ima po njegovi oceni pomemben vpliv na blaginjo in socialne razmere.
Udeleženci konference so delovanje sektorja spoznali tudi na konkretnih primerih iz Podravja in okolice. Med predstavljenimi organizacijami so Zadruga Dobrina, mariborski Dnevni center aktivnosti za starejše, Center ponovne uporabe v Slovenskih Konjicah, Zadruga Bela Murva v Laporju in Zavod Nazaj na konja v Starošincih.
Njihovo delo sega od lokalne preskrbe s hrano in ponovne uporabe predmetov do aktivnosti za starejše ter terapevtskih programov. Prav raznolikost takšnih praks kaže, zakaj bo za Podravje pomembno oblikovati dovolj jasna, vendar ne pretirano ozka merila: skupni imenovalec socialne ekonomije namreč ni dejavnost organizacije, temveč učinek, ki ga ta ustvarja za ljudi in okolje.
