Zaradi vse bolj suhega in vročega vremena bo od četrtka, 30. julija, v vsej Sloveniji razglašena najmanj velika požarna ogroženost naravnega okolja. Na najbolj izpostavljenih območjih Primorske in Goriške bo veljala zelo velika požarna ogroženost, kar prinaša strogo prepoved kurjenja, požiganja, uporabe odprtega ognja in dejavnosti, ki bi lahko povzročile požar.
Poudarki:
- Zelo velika požarna ogroženost bo veljala v osmih občinah na Primorskem in Goriškem.
- Drugod po Sloveniji bo razglašena velika požarna ogroženost, kurjenje v naravnem okolju pa bo prepovedano.
- Vročina se bo stopnjevala, na jugozahodu se lahko ob koncu tedna približa 39 stopinjam Celzija.
Najstrožja stopnja v osmih občinah
Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje bo zelo veliko požarno ogroženost naravnega okolja razglasila na območju občin:
- Koper,
- Sežana,
- Divača,
- Hrpelje – Kozina,
- Komen,
- Nova Gorica,
- Miren – Kostanjevica,
- Renče – Vogrsko.
V vseh drugih občinah bo veljala velika požarna ogroženost. Razlika med stopnjama je predvsem v intenzivnosti nevarnosti, vendar za prebivalce ob razglasitvi obeh veljajo stroge omejitve uporabe ognja v naravnem okolju.
Na suhih travnikih, gozdnih robovih, kraških območjih in zaraščenih površinah lahko v takšnih razmerah že majhna iskra povzroči hiter nastanek požara. Posebej nevarna bo kombinacija izsušenega rastja, visokih temperatur in burje, ki lahko ogenj hitro razširi ter oteži delo gasilcev.
Zelo velika požarna ogroženost pomeni, da so razmere za nastanek in širjenje požarov izjemno ugodne. Požar se lahko razvije zelo hitro, zajame večjo površino in se širi tudi na mesta, kjer ga je zaradi terena težko omejevati.
Kaj bo od četrtka prepovedano?
V času razglašene požarne ogroženosti je v naravnem okolju prepovedano požigati oziroma odstranjevati rastlinske ostanke z ognjem. Prepoved velja tudi za odmetavanje gorečih ali drugih predmetov in snovi, ki bi lahko zanetili požar.
Prepovedano bo:
- kuriti in požigati v naravnem okolju;
- kuriti kresove;
- izvajati ognjemete;
- odmetavati prižgane cigaretne ogorke ali druge goreče predmete;
- požigati ob cestah, železniških progah in drugih infrastrukturnih objektih;
- zunaj pozidanih površin uporabljati naprave ali izvajati dejavnosti, pri katerih lahko nastanejo ogenj, iskrenje ali vroči delci.
Takšne prepovedi Uprava za zaščito in reševanje določa ob razglasitvi velike požarne ogroženosti, policija in Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami pa izvajata poostren nadzor.
Previdnost je potrebna tudi pri opravilih, ki na prvi pogled niso povezana z odprtim ognjem. Iskrenje lahko denimo povzroči uporaba kosilnice, brusilnika ali drugega motornega oziroma električnega orodja v neposredni bližini suhe trave in podrasti.
Če ljudje opazijo dim ali začetni požar, naj takoj pokličejo številko 112. Manjši začetni požar lahko poskusijo pogasiti le, če s tem ne ogrožajo sebe ali drugih.
Vročina se bo proti koncu tedna še stopnjevala
Po napovedih Agencije Republike Slovenije za okolje bo v Slovenijo dotekal vse toplejši in bolj suh zrak. Najvišje temperature bodo iz dneva v dan naraščale, obremenitev pa bo največja na Primorskem, Goriškem in v Vipavski dolini.
Za četrtek bo oranžno opozorilo zaradi vročine poleg jugozahoda veljalo tudi za jugovzhodno in osrednjo Slovenijo. V petek naj bi se oranžna stopnja razširila na celotno državo, za jugozahod pa je ob koncu tedna napovedano najvišje, rdeče opozorilo.
Na jugozahodu države se lahko ob šibki burji temperature približajo 39 stopinjam Celzija. Burja bo zrak sicer nekoliko premešala, vendar bo hkrati dodatno sušila rastje in ob morebitnem požaru pospeševala njegovo širjenje.
Tudi jutra bodo postopoma toplejša, zato se telo in bivalni prostori ponoči ne bodo več tako učinkovito ohladili. Arso svetuje zadrževanje v senci v najbolj vročem delu dneva, omejevanje večjih telesnih naporov, zadostno pitje tekočine ter zračenje prostorov ponoči in zgodaj zjutraj.
Največje tveganje predstavlja kombinacija suše, vročine in vetra
Požarna ogroženost ni odvisna le od dnevne temperature. Pomembni so tudi količina padavin v preteklih dneh, izsušenost tal in rastja, veter, vlažnost zraka ter značilnosti terena.
Kraška in primorska območja so posebej občutljiva zaradi suhega rastja, borovih gozdov, kamnitega terena in pogoste burje. Ko se požar na takšnem območju razširi, lahko hitro preskakuje ceste in protipožarne preseke, gašenje pa otežujejo nedostopna območja ter nevarnost neeksplodiranih ubojnih sredstev iz preteklih vojn.
Razglas ne pomeni, da bo požar nujno izbruhnil, temveč da lahko že majhna nepazljivost povzroči nesorazmerno velike posledice. Najpomembnejši ukrep v prihodnjih dneh bo zato preprečevanje vsakega vira vžiga.
Poostren nadzor bo trajal, dokler bo razglas v veljavi. Preklic bo mogoč šele, ko bodo vremenske razmere in vlažnost naravnega okolja ponovno dovolj ugodne.
