Avstralija je predstavila enega najambicioznejših državnih načrtov za nadzor umetne inteligence doslej. Nova pravila naj bi tehnološkim podjetjem preprečila nenadzorovano uporabo avtorskih del za učenje modelov, upravljavcem velikih podatkovnih centrov pa naložila, da sami poskrbijo za električno energijo, vodo in stroške priključitve na omrežje.
Vlada je hkrati ustanovila poseben Urad za umetno inteligenco, ki bo usklajeval izvajanje pravil in pripravljal zakonodajo. Čeprav gre za avstralski načrt, bi lahko njegove rešitve vplivale tudi na razprave v Evropski uniji, kjer se vprašanja avtorskih pravic, porabe energije in odgovornosti ponudnikov umetne inteligence še vedno zaostrujejo.
Poudarki:
- Avstralski ustvarjalci naj bi ohranili nadzor nad uporabo svojih besedil, fotografij, glasbe in novinarskih vsebin pri učenju umetne inteligence.
- Veliki podatkovni centri bodo morali financirati lastno dodatno oskrbo z elektriko ter pokriti celotne stroške priključitve na omrežje.
- Novi Urad za umetno inteligenco bo pripravil enoten regulativni okvir, ki naj bi ga parlament obravnaval v začetku leta 2027.
Avtorska dela ne bodo več samoumevno gradivo za učenje AI
Avstralski premier Anthony Albanese je v govoru na Univerzi v Sydneyju poudaril, da pisatelji, novinarji, glasbeniki, fotografi in drugi ustvarjalci ne smejo izgubiti lastništva nad svojim delom samo zato, ker ga lahko tehnološka podjetja enostavno pridobijo na spletu.
Vlada je napovedala »najmočnejšo možno zaščito« avstralskih umetnikov in medijskih ustvarjalcev. Osrednje načelo načrta je, da podjetje avtorskega dela ne bi smelo uporabiti za učenje umetne inteligence brez nadzora njegovega avtorja.
Podrobnosti sistema še niso predstavljene. Za zdaj zato ni potrjeno, ali bo Avstralija uvedla obvezna dovoljenja, plačljive licence, pravico do zavrnitve uporabe ali kombinacijo več mehanizmov.
Kljub temu je politično sporočilo jasno. Javno dostopna vsebina po mnenju avstralske vlade ni avtomatično brezplačna surovina za razvoj komercialnih modelov umetne inteligence.
Takšen pristop bi lahko močno vplival na ponudnike velikih jezikovnih in generativnih modelov. Ti bodo morda morali natančneje dokazovati, od kod izvirajo podatki za učenje, katere licence imajo ter kako avtorjem omogočajo nadzor ali nadomestilo.
Podatkovni centri bodo morali plačati skrite stroške umetne inteligence
Drugi pomembni del načrta se ne nanaša na programsko opremo, temveč na infrastrukturo, brez katere sodobna umetna inteligenca ne more delovati.
Veliki podatkovni centri porabljajo ogromne količine električne energije, za hlajenje strežnikov pa pogosto potrebujejo tudi veliko vode. Njihova gradnja lahko zahteva drage nadgradnje električnega omrežja, posledice pa lahko občutijo gospodinjstva in drugi poslovni uporabniki.
Avstralija želi te stroške prenesti neposredno na upravljavce infrastrukture. Po napovedanih standardih bodo morali veliki podatkovni centri:
- zagotoviti oziroma financirati nove vire električne energije,
- plačati celotne stroške priključitve na omrežje,
- ob povečanih obremenitvah zmanjšati porabo,
- uporabljati čim učinkovitejše sisteme za ravnanje z vodo,
- lokacijo načrtovati skupaj z zveznimi državami in lokalnimi skupnostmi.
Vlada trdi, da želi s tem preprečiti, da bi širitev umetne inteligence povzročala višje račune za elektriko prebivalcev. Prav tako želi zmanjšati možnost, da bi podatkovni centri nastajali na območjih z omejeno količino vode ali že preobremenjenim električnim omrežjem.
To je pomemben premik. Države so doslej podatkovne centre pogosto obravnavale predvsem kot naložbe, ki prinašajo delovna mesta in digitalno infrastrukturo. Avstralski načrt jih obravnava tudi kot velike industrijske porabnike, ki morajo sami prevzeti stroške svojega delovanja.
Ustanovljen je novi Urad za umetno inteligenco
Urad za umetno inteligenco je začel delovati 15. julija 2026 v okviru oddelka predsednika vlade in kabineta. Njegova naloga bo pospešiti pripravo nacionalnih standardov ter usklajevati delo različnih ministrstev in regulatorjev.
Predlog naj bi avgusta obravnaval tudi Nacionalni kabinet, v katerem sodelujejo predstavniki zvezne vlade, zveznih držav in teritorijev. Zakonodajo želi vlada predstaviti v začetku leta 2027.
Avstralija že ima Inštitut za varnost umetne inteligence, zato novi urad ne bo namenjen samo tehničnemu preverjanju modelov. Prevzel naj bi širšo politično in regulatorno vlogo, ki vključuje infrastrukturo, varstvo potrošnikov, avtorske pravice in nacionalne gospodarske interese.
Nekateri ukrepi so za zdaj še politična napoved, ne veljavna zakonodaja. Njihova končna oblika bo odvisna od priprave zakona, pogajanj z zveznimi državami in odziva tehnološke industrije.
Zakaj bi lahko bila odločitev pomembna tudi za Slovenijo
Avstralska pravila v Sloveniji ne bodo veljala neposredno. Kljub temu odpirajo vprašanja, s katerimi se sooča tudi Evropska unija.
Evropski Akt o umetni inteligenci se osredotoča predvsem na tveganja, preglednost in odgovornost ponudnikov sistemov. Vzporedno poteka spor glede tega, kako naj se pri učenju modelov uporabljajo avtorsko zaščitena besedila, fotografije, glasba in medijske vsebine.
Za slovenske založnike, fotografe, glasbenike, novinarje in druge ustvarjalce je posebej pomembno vprašanje, ali bodo lahko učinkovito zavrnili uporabo svojih del in ali bodo za komercialno uporabo upravičeni do plačila.
Tudi rast podatkovnih centrov ni samo oddaljena tema. Umetna inteligenca povečuje evropsko povpraševanje po električni energiji, omrežnih zmogljivostih in hlajenju. Avstralski model kaže eno od možnih rešitev: stroške nove infrastrukture bi v večji meri nosila podjetja, ki jo potrebujejo, in ne splošni uporabniki električnega omrežja.
Nova faza regulacije umetne inteligence
Doslej je bila večina razprav o umetni inteligenci osredotočena na varnost odgovorov, lažne vsebine, diskriminacijo in možnost izgube delovnih mest. Avstralija je razpravo razširila še na dve področji, ki ju uporabniki pogosto ne vidijo: izvor učnih podatkov in fizične stroške delovanja modelov.
Načrt še ni dokončen in del pravil bo moral prestati zakonodajni postopek. Toda že sama napoved povečuje pritisk na druga gospodarstva, naj jasno določijo, kdo lahko uporablja delo ustvarjalcev in kdo mora plačati energijo, vodo ter omrežje, ki poganjajo razmah umetne inteligence.
