Vsak, ki je že kdaj doživel nenaden zobobol ob soboti zvečer ali se zbudil s hudim otekanjem čeljusti na praznik, dobro ve, kako neprijetno je iskati pomoč, ko so običajne ambulante zaprte. Zobobol ne izbira časa — in ko udari, si želimo le eno: hitro pomoč.
V Sloveniji imamo organizirano dežurno zobozdravstveno službo, ki naj bi pokrila najnujnejše primere ob koncih tedna in praznikih. A ko pogledamo podrobneje, se pokaže, da sistem ni tako enostaven, kot se zdi. Nekateri prebivalci do najbližje ambulante potujejo več kot uro, dežurstvo traja le nekaj dopoldanskih ur, nočne pomoči pa ni več.
Zato se vse pogosteje pojavlja vprašanje: ali je trenutna ureditev dovolj dobra — ali pa bi jo morali posodobiti?
Ključni poudarki
- Omejeni urniki: Dežurne zobne ambulante marsikje ob vikendih in praznikih delujejo le nekaj dopoldanskih ur.
- Neenaka dostopnost: Organizacija se razlikuje po območjih, zato nekatere prebivalce do najbližje ambulante čaka precej daljša pot.
- Samo nujni primeri: Dežurstvo je namenjeno hudemu zobobolu, večji oteklini, krvavitvam in poškodbam, ne rednim posegom.
Kje in kdaj delujejo dežurni zobozdravniki?
Dežurna zobozdravstvena služba je sedaj organizirana na devetih lokacijah po vsej Sloveniji. Gre zgolj za večja mesta, ki naj bi pokrila čim širše območje: To so Ljubljana, Maribor, Celje, Murska Sobota. Koper, Nova Gorica Kranj, Slovenj Gradec in Novo mesto. Čas dežurstev je različen. Med 8. in 13. uro poteka dežurstvo v Ljubljani, Celju, Kranju in Mariboru. V ostalih mestih (Nova Gorica, Koper, Slovenj Bradec, Murska Sobota in Novo mesto) pa mes 8. in 12, uro.
To pomeni, da je nujna pomoč na voljo le dopoldne, kar je za mnoge premalo. Če se težava pojavi popoldne, zvečer ali ponoči, je treba počakati do naslednjega dne — ali se odpeljati na urgenco, kjer pa zobozdravstvene obravnave ne izvajajo.
Kaj pravi ministrstvo za zdravje?
Ministrstvo priznava, da je dostopnost do dežurstva pogosto omejena. omejena je zlasti: v popoldanskem času, zvečer, ponoči in tudi za prebivalce oddaljenih krajev. Poudarjajo tudi, da nimajo podatkov, ki bi pokazali, kako dolgo ljudje potujejo do najbližje dežurne ambulante ali kako obremenjene so posamezne lokacije.
Brez teh informacij ne morejo zanesljivo oceniti, ali trenutni sistem res zagotavlja enako dostopnost vsem prebivalcem. Zato se za zdaj ne želijo zavezati k razširitvi dežurstva — menijo, da bi bila takšna odločitev preuranjena.
Zakaj analiza še ni bila narejena?
Slovenija trenutno nima nacionalne analize geografske dostopnosti dežurne zobozdravstvene službe. Takšna analiza bi morala pokazati:
- koliko časa prebivalci potujejo do najbližje ambulante,
- ali so nekatere regije sistemsko prikrajšane,
- ali je število lokacij ustrezno glede na število prebivalcev,
- kakšna je dejanska obremenitev ambulant.
Brez teh podatkov je težko načrtovati spremembe, zato je sistem ostal tak, kot je — z vrzelmi, ki jih občutijo predvsem prebivalci manjših krajev.
Kako je bilo pred epidemijo?
Pred nastopom epidemije je v Ljubljani delovala tudi nočna dežurna služba. Odprta je bila med 22. uro in 4. uro zjutraj. Leta 2019 je bilo zabeleženih kar 3.972 obiskov. To pomeni približno 10 obiskov na noč. Ta številka pa jasno nakazuje, da je potreba po dežurni zobozdravniški pomoči kar velika.
Ambulanta po epidemiji ni bila ponovno vzpostavljena. Žal pa občina pa ni izvedla analize, ki bi pokazala, kam so se pacienti po ukinitvi zatekali po pomoč.
Kaj spada pod nujno zobozdravstveno pomoč?
Nujna zobozdravstvena pomoč ni namenjena vsakemu zobobolu, temveč stanjem, ki zahtevajo takojšnjo obravnavo, kot so:
- hude bolečine, ki jih ne omilijo protibolečinska zdravila,
- močne krvavitve,
- poškodbe zob ali čeljusti,
- akutne infekcije,
- otekanje, ki lahko ogrozi dihanje.
Gre torej za primere, kjer odlašanje lahko povzroči nepopravljivo škodo ali resno poslabšanje zdravstvenega stanja.
Ali je razširitev dežurne službe realna?
Ministrstvo poudarja, da bi bila razširitev dežurne službe — na primer uvedba več lokacij ali podaljšanje delovnega časa — mogoča le po:
- analizi potreb,
- oceni kadrovskih zmogljivosti,
- finančni oceni,
- usklajevanju z občinami.
- Ker teh podatkov trenutno ni, je razširitev za zdaj negotova.
Kaj to pomeni za prebivalce?
Za prebivalce to pomeni, da je nujna zobozdravstvena pomoč v ten trenutku:
- časovno preveč omejena,
- geografsko neenakomerno dostopna,
- odvisna od regijskih centrov,
- brez potrebne nočne oskrbe,
- brez jasne strategije za prihodnost.
V praksi to pomeni, da se mnogi z nujnimi stanji znajdejo v situaciji, ko morajo čakati do naslednjega dne ali se odpeljati več deset kilometrov do najbližje ambulante.
Čas je za premislek o posodobitvi sistema
Slovenija ima vzpostavljen osnovni sistem dežurne zobozdravstvene službe, ki pokriva najnujnejše primere ob vikendih in praznikih. A sistem ima očitne vrzeli: časovne omejitve, pomanjkanje nočne oskrbe, neenakomerno geografsko pokritost in odsotnost analize, ki bi omogočila premišljeno načrtovanje.
Dokler ne bodo zbrani podatki o potrebah, potovalnih časih in obremenitvah ambulant, bo težko oceniti, ali je trenutna ureditev dovolj dobra — ali pa je čas za širitev, ki bi zagotovila bolj pravično dostopnost za vse prebivalce.
