Evropska komisija je posegla v enega najpomembnejših tehnoloških bojev prihodnjih let. Google bo moral v Evropski uniji konkurenčnim pomočnikom z umetno inteligenco omogočiti globlji dostop do sistema Android, tekmecem pa pod določenimi pogoji odpreti tudi podatke, s katerimi izboljšuje svoj spletni iskalnik.
Odločitev bi lahko bistveno spremenila uporabo telefonov Android. Pomočniki, kot so ChatGPT, Claude ali drugi prihodnji evropski konkurenti, naj ne bi bili več omejeni zgolj na delovanje znotraj lastne aplikacije. Dobili bi lahko dostop do sistemskih funkcij, ki jih Google danes tesneje povezuje s svojim pomočnikom Gemini.
Poudarki:
- Google bo moral konkurenčnim pomočnikom omogočiti dostop do 11 ključnih funkcij sistema Android, vendar le ob izpolnjenih varnostnih zahtevah.
- Uporabniki bi lahko izbranega pomočnika aktivirali z glasom ter mu dovolili izvajanje opravil v drugih aplikacijah na telefonu.
- Google bo moral upravičenim konkurentom ponuditi tudi anonimizirane podatke, ki jih uporablja za izboljševanje svojega spletnega iskalnika.
Konkurenčni pomočniki naj ne bi bili več le običajne aplikacije
Večina današnjih pomočnikov z umetno inteligenco na telefonih Android deluje kot samostojna aplikacija. Uporabnik jo mora praviloma odpreti, vnesti ali izgovoriti vprašanje ter nato sam nadaljevati delo v drugi aplikaciji.
Gemini ima kot Googlov izdelek precej boljši položaj. Tesneje je povezan z operacijskim sistemom, glasovnimi ukazi in nekaterimi drugimi Googlovimi storitvami. Evropska komisija meni, da takšna razlika tekmecem otežuje razvoj resnične alternative.
Nova navodila zato od Googla zahtevajo, da konkurenčnim ponudnikom omogoči dostop do 11 funkcij Androida. Med možnimi scenariji je aktiviranje izbranega pomočnika z glasovnim ukazom, podobno kot danes deluje ukaz »Hey Google«.
Pomočnik bi lahko nato poiskal informacije o kraju, pripravil sporočilo, sodeloval z uporabnikovo izbrano aplikacijo ali začel postopek rezervacije prevoza. Cilj ni le lažje postavljanje vprašanj, temveč ustvarjanje pomočnikov, ki lahko opravila izvajajo neposredno na telefonu.
To še ne pomeni, da bo mogoče katerikoli aplikaciji takoj podeliti popoln nadzor nad napravo. Google bo smel preveriti, ali ponudnik izpolnjuje zahteve glede kibernetske varnosti in varovanja osebnih podatkov. Evropska komisija poudarja, da morajo biti pri odpiranju sistema ohranjeni zaščitni mehanizmi Androida.
Spremembe bodo pomembne tudi za iskanje po spletu
Drugi del odločitve se nanaša na podatke, ki jih Google zbira in uporablja za optimizacijo svojega iskalnika. Podjetje bo moralo določene anonimizirane podatke ponuditi upravičenim konkurentom, med katere bi lahko sodili klasični iskalniki in klepetalniki z lastnimi funkcijami spletnega iskanja.
Takšni podatki so izredno pomembni, ker podjetjem pomagajo razumeti, kaj uporabniki iščejo, katere rezultate izberejo in kako uspešen je posamezen odgovor. Google je imel pri tem desetletja dolgo prednost, saj njegov iskalnik vsak dan obdeluje ogromno število poizvedb.
Za novega ponudnika ni dovolj, da izdela tehnično dober iskalnik. Brez primerljivih podatkov težje ugotovi, kateri rezultati so koristni, kako uporabniki oblikujejo vprašanja in kje sistem dela napake. Evropska komisija želi s predpisanim dostopom zmanjšati prav to podatkovno oviro.
Dostop ne bo nujno brezplačen. Evropska pravila predvidevajo formulo za določanje cene, Google pa bo lahko preverjal tudi varnostna tveganja posameznega ponudnika. Podjetje naj prav tako ne bi predajalo podatkov, iz katerih bi bilo mogoče neposredno prepoznati uporabnike.
Kaj bi lahko spremembe pomenile za uporabnike v Sloveniji?
Slovenija je del enotnega evropskega digitalnega trga, zato naj bi predvidene spremembe veljale tudi za tukajšnje uporabnike telefonov Android.
Najbolj opazna razlika bi bila večja možnost izbire privzetega pomočnika. Telefon bi lahko bil še vedno izdelan okoli Googlovih storitev, vendar uporabnik pri vsakodnevnih opravilih ne bi bil nujno vezan na Gemini.
Odprtje sistema bi lahko spodbudilo tudi razvoj pomočnikov, prilagojenih posameznim evropskim državam. Slovenski razvijalci ali ponudniki iz drugih manjših trgov bi lažje izdelali storitev z boljšim razumevanjem lokalnega jezika, ustanov, prevozov in drugih storitev, če bi imeli dostop do enakih sistemskih možnosti.
V praksi bo veliko odvisno od tega, kateri ponudniki bodo izpolnili zahtevane pogoje in ali bodo funkcije dejansko ponudili v slovenščini. Evropska odločitev ustvarja tehnične in pravne možnosti, ne zagotavlja pa, da bodo vsi večji pomočniki takoj podprli vse naprave, jezike in aplikacije.
Google opozarja na zasebnost in varnost
Google je odločitev kritiziral. Predsednik družbe za globalne zadeve Kent Walker je opozoril, da bi zahteve lahko oslabile zaščitne mehanizme, ki varujejo zasebnost in varnost evropskih uporabnikov.
To je tudi najobčutljivejši del načrta. Pomočnik, ki lahko upravlja druge aplikacije, potrebuje precej več dovoljenj kot običajen klepetalnik. Dostopa lahko do sporočil, koledarja, lokacije, rezervacij ali drugih osebnih podatkov, zato bi slabo zaščitena integracija odprla nove možnosti za zlorabe.
Evropska komisija odgovarja, da bodo morali ponudniki prestati ustrezna preverjanja, Google pa bo lahko zavrnil dostop podjetjem, ki predstavljajo dokazljivo tveganje za zasebnost ali kibernetsko varnost. Hkrati teh meril ne bo smel uporabljati zgolj kot izgovor za izključevanje tekmecev.
Učinek ne bo takojšen
Uporabniki sprememb na svojih telefonih še ne bodo opazili čez noč. Dostop do podatkov spletnega iskalnika naj bi se začel uvajati januarja 2027, širša interoperabilnost konkurenčnih pomočnikov z Androidom pa je predvidena za julij 2027 oziroma naslednjo večjo različico sistema.
Do takrat bo treba določiti tehnične vmesnike, varnostne standarde, upravičene ponudnike in natančne pogoje dostopa. Možna so tudi nadaljnja pravna nesoglasja med Googlom in evropskimi regulatorji.
Kljub temu gre za pomemben premik. Tekmovanje med pomočniki se ne bo več vrtelo le okoli vprašanja, kateri model daje boljše odgovore. Vse pomembnejše bo, kateri pomočnik lahko dejansko opravi nalogo na uporabnikovi napravi.
Evropska unija želi preprečiti, da bi o zmagovalcu tega tekmovanja vnaprej odločilo lastništvo najbolj razširjenega mobilnega operacijskega sistema. Za evropske uporabnike bi to lahko pomenilo več izbire, vendar tudi zahtevnejše odločanje o tem, kateremu pomočniku dovoliti dostop do najobčutljivejših delov telefona.
