Trinajst let po prvotni pustolovščini Edwarda Kenwaya se Ubisoft vrača na Karibe z igro Assassin’s Creed Black Flag Resynced. Ne gre zgolj za tehnično polepšano izdajo, temveč za obsežno predelavo ene najbolj priljubljenih iger v zgodovini serije. Morje je lepše, boj bolj odziven in plovba bolj dramatična, toda pod novim jadrovjem ostaja dobro znana igra – skupaj z nekaterimi odločitvami, ki razkrivajo današnji obraz Ubisofta.
Poudarki:
- Predelava ohranja izjemno piratsko vzdušje izvirnika, hkrati pa občutno izboljša gibanje, prikritost, bojevanje in pomorske spopade.
- Edward Kenway ostaja dovolj karizmatičen protagonist, da tudi po trinajstih letih zasenči večino novejših junakov serije.
- Sodobna monetizacija in časovno omejeni izzivi se nerodno zajedajo v sicer prepričljivo samostojno pustolovščino.
Karibi, kot se jih spominjamo – ne nujno takšni, kot so bili
Največji dosežek igre Black Flag Resynced ni v tem, da bi do zadnje podrobnosti obnovila različico iz leta 2013. Uspe ji nekaj pomembnejšega: poustvari idealizirano podobo igre, ki je ostala v spominu igralcev.
Karibsko morje je širše, svetlejše in bolj nepredvidljivo. Voda se odziva na veter in neurja, oddaljeni otoki se izrisujejo z več podrobnostmi, palube ladij pa med spopadi delujejo kot pravi kaotični bojni prostori. Ko se Jackdaw skozi visoke valove približuje nasprotnemu plovilu, topovi zagrmijo, les se drobi in posadka začne pripravljati kavlje za vkrcanje, predelava upraviči svoj obstoj.
To je še vedno ena najboljših piratskih fantazij v videoigrah. Plovba ni zgolj prevoz med misijami, temveč osrednji del izkušnje. Lov na ladje, iskanje zakladov, poslušanje mornarskih pesmi in postopno izboljševanje Jackdawa ustvarjajo ritem, ki ga poznejše igre serije niso znale povsem ponoviti.
Edward Kenway ostaja srce pustolovščine
Edward je sebičen, ambiciozen in pogosto zaslepljen z željo po bogastvu. Prav zato je zanimivejši od številnih bolj urejenih junakov franšize. V svet morilcev in templjarjev ne vstopi zaradi prepričanja, temveč zaradi priložnosti. Njegova osebna rast prihaja počasi in skozi izgube, ne z velikimi junaškimi govori.
Predelava zgodbe ne spreminja korenito. Dodani prizori in razširjene stranske naloge nekoliko bolje povežejo nekatere like, toda pripoved še vedno deluje predvsem zaradi Edwardove poti od lahkomiselnega pustolovca do človeka, ki razume ceno svojih odločitev.
Odstranitev sodobnih odsekov bo za del občinstva dobrodošla, saj zgodba zaradi tega teče hitreje. Hkrati pa igra izgubi nekaj metabesedila, ki je izvirnik umeščalo v širši svet serije. Še opaznejša je odsotnost razširitve Freedom Cry, zaradi katere ta izdaja kljub dodatnim vsebinam ni popolna zbirka vsega, kar je bilo povezano z izvirnikom.
Boljši boj, manj nerodnega zasledovanja
Boj je odzivnejši in nekoliko zahtevnejši. Pariranje zahteva več natančnosti, krajše kombinacije pa preprečujejo, da bi Edward brez premisleka podiral cele skupine nasprotnikov. Prikritost je bolj uporabna, dodana možnost počepa pa se zdi tako naravna, da je skoraj nenavadno, da je prvotna igra ni poznala.
Pomembno so izboljšane tudi razvpite misije zasledovanja in prisluškovanja. Zaznava ne pomeni vedno takojšnjega neuspeha, zato naloge manj pogosto delujejo kot kazen za sistem, ki ni pravilno razumel igralčevega namena.
Kljub temu ostajajo sledovi zasnove iz leta 2013. Struktura odprtega sveta temelji na odkrivanju ikon, osvajanju utrdb, zbiranju predmetov in ponavljanju podobnih dejavnosti. Predelava jih izvede elegantneje, vendar jih ne spremeni v nekaj novega.
Ko se v piratsko pustolovščino prikrade trgovina
Največja razpoka v obnovljeni fasadi je monetizacija. Trgovina z dodatnimi oblekami, ladijskimi paketi in pospeševalci deluje tuje v plačljivi enoigralski igri. Tedenski izzivi in vsebine, povezane s sistemom Animus Hub, skušajo klasično pustolovščino približati modelu stalnih spletnih storitev.
Nič od tega ne uniči glavne zgodbe, ki jo je mogoče igrati tudi brez neprekinjene povezave. Vendar prisotnost časovno omejenih nagrad spreminja občutek odkrivanja. Predmeti, ki bi lahko bili nagrada za raziskovanje, postajajo del trgovine ali tedenske rutine.
Black Flag Resynced je zato hkrati izjemno ljubeča predelava in opomnik, kako se je industrija spremenila. Ubisoft je odlično razumel, zakaj so igralci vzljubili Edwarda, Jackdaw in Karibe, manj zadržan pa je bil pri dodajanju sistemov, ki jih ta pustolovščina nikoli ni potrebovala.
Napovednik so oglejte spodaj:
Končna ocena
Kot piratska igra je Assassin’s Creed Black Flag Resynced še vedno izvrstna. Kot predelava je vizualno razkošna, igralno premišljena in dovolj zvesta izvirniku, da ne izgubi njegove osebnosti. Njene pomanjkljivosti ne izvirajo toliko iz stare zasnove kot iz nove poslovne logike, ki se je pritihotapila na krov.
Kdor izvirnika še ni igral, je dobil najboljši način za spoznavanje Edwardove zgodbe. Povratniki pa bodo našli Karibe, kakršnih se spominjajo – lepše, živahnejše in nekoliko bolj obremenjene s sodobnim Ubisoftom.
