Slepi turistki v eni od ljubljanskih restavracij niso dovolili vstopa s psom vodičem. Primer je razkril dvojno napako: gostinski obrat ni upošteval zakonsko zagotovljenega dostopa, policist pa je obiskovalki sprva posredoval napačno informacijo o njenih pravicah.
Poudarki:
- Slovenska zakonodaja psom vodičem in psom pomočnikom skupaj z njihovimi skrbniki dovoljuje vstop na vsa javna mesta.
- Policija se je turistki opravičila, dodatno usposobila zaposlene in napovedala ukrepanje proti gostinskemu obratu.
- Gostinska zbornica bo člane opozorila, da običajne prepovedi vstopa živalim ne veljajo za ustrezno označene pse pomočnike.
Turistka ni želela postopka, temveč spremembo ravnanja
Na primer je opozoril Zagovornik načela enakosti. Slepa obiskovalka Ljubljane se po zavrnitvi vstopa ni odločila za vložitev uradnega predloga za obravnavo diskriminacije. Želela je predvsem preprečiti, da bi se enako zgodilo še komu.
Zagovornik Miha Lobnik je zato Turistično-gostinski zbornici Slovenije priporočil, naj svoje člane jasno seznani z njihovimi obveznostmi. Zbornica se je odzvala in napovedala, da bo gostinske ponudnike obvestila o pravilih glede psov vodičev in psov pomočnikov.
»To je dober primer medsebojnega sodelovanja, s katerim lahko olajšamo vsakdan ljudem, ki zaradi svoje prikrajšanosti potrebujejo pomoč psa vodiča,« je ob odzivu zbornice poudaril Lobnik.
Primer je pomemben tudi za druge ponudnike storitev. Pravica do dostopa namreč ni omejena na restavracije in hotele. Zakon o zaščiti živali določa, da imajo psi vodiči slepih in psi pomočniki oseb z invalidnostmi skupaj s skrbniki pravico vstopiti na vsa javna mesta in v sredstva javnega prevoza.
To pomeni, da ponudnik ne more uporabiti splošnega pravila »živalim vstop prepovedan« tudi za usposobljenega psa, ki spremlja osebo z invalidnostjo. Tak pes ni hišni ljubljenček na izletu, ampak pomoč, od katere je lahko odvisna varnost in samostojnost njegovega uporabnika.
Napačen odgovor je turistka dobila tudi od policista
Zaplet se ni končal pri vratih restavracije. Turistka se je obrnila na policijo, vendar ji je policist sprva napačno pojasnil, da ji gostinec lahko prepove vstop, čeprav jo spremlja pes vodič.
Policija je pozneje priznala napako in se ji opravičila. Sprejela je tudi ukrepe za dodatno seznanjanje in usposabljanje zaposlenih. O pravilnem ravnanju se je posvetovala s predstavniki slepih in slabovidnih, proti gostinskemu obratu pa je zaradi suma kršitve zakonodaje napovedala ukrepanje.
To še ne pomeni, da je bila restavracija že pravnomočno spoznana za odgovorno ali da ji je bila izrečena kazen. Policija je za zdaj potrdila sum kršitve in napovedala ustrezen postopek. Morebitna odgovornost in sankcija bosta odvisni od ugotovitev pristojnih organov.
Zagovornik je odziv policije ocenil kot primer dobre prakse pri odpravljanju ugotovljenih pomanjkljivosti. Vendar dogodek kaže, kako resne posledice ima lahko nepoznavanje pravil pri zaposlenih, od katerih posameznik upravičeno pričakuje zanesljivo informacijo.
Kaj lahko stori oseba, ki ji zavrnejo dostop?
Oseba s psom vodičem ali pomočnikom lahko najprej mirno opozori odgovorno osebo, da zakon takšnim psom dovoljuje dostop na javna mesta. Pes mora biti ustrezno šolan in označen na predpisani način.
Če ponudnik kljub temu vztraja pri zavrnitvi, je smiselno zabeležiti kraj, čas, naziv obrata in potek dogodka. Koristni so lahko tudi kontaktni podatki prič ter fotografija obvestila o prepovedi vstopa, če je nameščeno.
Prizadeta oseba lahko dogodek prijavi policiji ali pristojnemu inšpekcijskemu organu, zaradi morebitne diskriminacije pa se lahko obrne tudi na Zagovornika načela enakosti. Postopek pri Zagovorniku se praviloma začne na predlog diskriminirane osebe, v določenih okoliščinah pa lahko institucija ukrepa tudi drugače, denimo s priporočili pristojnim organizacijam.
Ponudniki blaga in storitev morajo osebam z invalidnostmi zagotavljati razumne prilagoditve, ki jim omogočajo enakopraven dostop. Pri psu vodiču ne gre za posebno ugodnost, temveč za odstranitev ovire, ki bi človeku sicer preprečila uporabo storitve pod primerljivimi pogoji.
Ljubljanski primer je zato več kot neprijeten turistični zaplet. Je opomnik gostincem, prevoznikom, trgovcem, kulturnim ustanovam in drugim ponudnikom, da nepoznavanje posebnega statusa psa vodiča lahko povzroči kršitev pravic človeka, ki ga pes spremlja.
