Hipertenzija: Nevidna bolezen, ki brez ustreznega zdravljenja prinaša hude posledice

Hipertenzija oziroma povišan krvni tlak, ki velja za eno najpogostejših kroničnih bolezni sodobnega časa. 17. maja obeležujemo svetovni dan hipertenzije.

Podatki Mednarodnega združenja za hipertenzijo pravijo, da imata previsok krvni tlak že vsak četrti moški in vsaka peta ženska. To pomeni, da se – (pre)pogosto nevede – z njo spopada kar okoli 1,8 milijarde ljudi. V Sloveniji ima povišan krvni tlak skoraj polovica odraslega prebivalstva, kar je izjemno skrb vzbujajoč podatek, ne smemo pa spregledati, da je bolezen vse pogostejša tudi pri mladih in celo otrocih.

Največja težava je, da se ljudje največkrat niti ne zavedajo povišane vrednosti svojega krvnega tlaka ali pa zdravljenju ne namenjajo (zadostne) pozornosti. Dolgoročno gledano ta nepozornost kljub pomanjkanju opaznejših opozorilnih znakov počasi, a vztrajno privede do hudih težav, hipertenzija je namreč vodilni vzrok za pojav različnih bolezni srca in ožilja, povzroči lahko možgansko kap, okvaro ledvic pa tudi živčevja in oči. Posledice nezdravljene bolezni so torej lahko hude – če ne usodne.

Kaj je krvni tlak in zakaj je njegova vrednost tako pomembna?

Naši notranji organi skozi pretok krvi prejemajo življenjsko pomemben kisik in preostala hranila, nujno potrebna za njihovo normalno delovanje. Srčni utrip je tisti, ki skozi krvne žile potiska kri, krvni tlak pa je pravzaprav sila te krvi na stene krvnih žil. Uravnan krvni tlak pomeni tudi uravnan oziroma optimalen pretok krvi – v tem primeru vsa tkiva in organi prejmejo dovolj kisika in drugih potrebnih snovi, da nas lahko ohranjajo pri življenju in vitalne.

Zagotovo ste si že kdaj izmerili pritisk, pri tem pa sta se pokazali dve števili, za kateri pravimo, da prikazujeta naš zgornji in spodnji tlak. Višja, zgornja vrednost predstavlja sistolični krvni tlak, ki nastane ob srčnem utripu, ko se srce skrči in potisne kri skozi arterije v preostali krvni sistem. Ta sila potiska krvi ustvari tudi pritisk na krvne žile. Na drugi strani imamo spodnji oz. diastolični krvni tlak, ki predstavlja pritisk na krvne žile med posameznimi utripi, torej takrat, ko se srčna mišica raztegne, na neki način »počiva« (čeprav se v resnici takrat napolni s krvjo in kisikom). Da bi pomagale ohraniti zdrav krvni tlak, se krvne žile prilagajajo okoliščinam, se ožijo oziroma širijo. Ker s starostjo postajajo vse bolj trde in manj prožne, pojavnost povišanega krvnega tlaka raste vzporedno z višjo starostjo. Skrb za čim bolj normalne – zdrave – vrednosti krvnega tlaka je izjemno pomembna, saj višji ko je krvni tlak, večje je tudi tveganje za pojav raznoraznih zdravstvenih težav.

Ali veste, kdaj je vaš krvni tlak urejen?

Krvni tlak izražamo v enoti mmHg (milimeter živega srebra). Optimalna vrednost znaša do 120 mmHg za zgornji in do 80 mmHg za spodnji tlak. V meje normale prištevamo še vrednosti med 120 in 129 za zgornji ter 80 in 84 za spodnji tlak. Vse, kar je višje, je že povišan krvni tlak, pri vrednostih nad 140 (sistolični) oziroma nad 90 (diastolični) pa govorimo o prvi stopnji hipertenzije. Na drugi strani imamo še hipotenzijo, o kateri govorimo pri vrednostih, nižjih od 90 mmHg za zgornji in nižjih od 60 mmHg za spodnji tlak.

Vendar pa se moramo zavedati, da so vse to okvirne vrednosti, ki se sicer prilagajajo okoliščinam, na primer pridruženim boleznim, trenutnim aktivnostim in starosti. »Krvni tlak je v bistvu ena spremenljivka, ki se spreminja tako skozi dan kot tudi skozi različne letne čase. Če si pod stresom ali pa opravljaš fizično aktivnost, se bo krvni tlak seveda dvignil, ker je to odgovor organizma na določeni dogodek, kar je normalno,« pove tokratna sogovornica, doc. dr. Jana Brguljan Hitij, dr. med., predstojnica Kliničnega oddelka za hipertenzijo v Bolnici dr. Petra Držaja in predsednica Združenja za hipertenzijo. Za normalnega in sicer zdravega človeka brez pridruženih bolezni je vrednost 140/90 tista meja, ki kliče po zdravljenju z zdravili, pri nekaterih, predvsem starejših, pa se ta meja dvigne – tudi do 150 mmHg za zgornji, sistolični krvni tlak. To je pomemben znak, da ta kronična bolezen – tako kot mnoge druge – zahteva individualen pristop k zdravljenju.

Meritve krvnega tlaka

V vsakem primeru se je treba pred zdravljenjem najprej prepričati, da je povišan tlak bolezensko stanje in ne zgolj posledica nekega trenutnega stresa: »Najboljše so seveda meritve, ki jih izvajamo v domačem okolju, ker se s tem izognemo t. i. hipertenziji bele halje, torej povišanemu krvnemu tlaku v času stresa, ki ga človek doživi, ko pride v ambulanto. Če vidimo, da se povišane vrednosti v ambulanti izmerjenega tlaka ujemajo s samomeritvami v domačem okolju, naredimo 24-urno oziroma celodnevno spremljanje krvnega tlaka – oseba ima 24 ur na sebi merilec, ki ga mi odčitamo in potem vidimo, ali so te vrednosti res nad nekimi določenimi normalami ali ne.« Katere vrednosti torej zahtevajo ukrepanje?

Dr. Brguljan Hitijeva poudari, da sta izjemno pomembna dejavnika pri prepoznavanju bolezni pozorno spremljanje dogajanja v lastnem telesu ter redne in pravilno izvedene meritve: »Pomembno je, da se krvni tlak meri, ko je človek umirjen, da se umiri, kakšnih 5 minut posedi, pred tem mora na stranišče, potem pa si krvni tlak izmeri z avtomatskim merilcem. Pri tem mora biti nadlahtna manšeta v višini srca, roka sproščena, noge ne smejo biti prekrižane.«

Dejavniki tveganja za povišan krvni tlak so večinoma povezani z nezdravimi prehrambnimi in življenjskimi navadami. Pogosti krivci so debelost, čezmeren vnos soli (oz. natrija), premalo gibanja, preveč stresa … Še posebno se pazljivost in redne meritve priporočajo tistim, ki imajo povišan krvni tlak v dedni zasnovi. »Tega je zelo veliko, velik odstotek je dednosti, zato so ti ljudje zagotovo bolj ogroženi in jih je že v anamnezi treba vprašati, če imajo v družini koga s povišanim tlakom, in potem seveda na to tudi reagirati,« pojasni zdravnica.

Prepoznavanje hipertenzije

Bolezni se je prijel vzdevek tihi ubijalec, saj nima nobenih očitnih oziroma opaznejših simptomov. Včasih se resda kakšen pojavi, »vendar so redki in neznačilni. Gre predvsem za kakšen glavobol v zatilju, nespecifično slabše počutje …, ne pa nekaj specifičnega, kar bi potrjevalo, da je to to,« pove dr. Jana Brguljan Hitij.

Pri prepoznavanju bolezni je najprej pomembno ugotoviti, ali gre dejansko za t. i. primarno oziroma esencialno (v 95 %) ali za sekundarno (v 5 %) arterijsko hipertenzijo. Posebnost slednje je pogojenost z nekim drugim obolenjem oziroma zdravstvenim stanjem, kar pomeni, da je ozdravljiva oziroma jo je mogoče razrešiti, odpraviti z zdravljenjem tega obolenja. V to, procentualno manjšo skupino uvrščamo tri oblike hipertenzije:

• renoparenhimsko,
• renovaskularno in
• endokrino.

Na nastanek prve, renoparenhimske hipertenzije vpliva obolenje samih ledvic: ko ne delujejo normalno, si želijo večje prekrvljenosti in zato se dvigne tlak. »Če imamo žile, ki vodijo do ledvičnih arterij, zožene, potem spet želijo ledvice s svojo samoregulacijo povečati pretok, kar posledično dvigne tlak,« dr. Brguljan Hitijeva pojasni pojav renovaskularne hipertenzije. Zadnjo obliko sekundarne hipertenzije povzročijo določene hormonske motnje, ki dvignejo krvni tlak.

Zdravljenje

Pred zdravljenjem se je torej treba prepričati, da gre res za bolezensko povišan krvni tlak in ne simptom določene druge bolezni oziroma obolenja. »Potem se odločimo za zdravljenje,« pove sogovornica. »Prvo zdravljenje, ki ga apliciramo, je t. i. nefarmakološko – to so tisti nefarmakološki ukrepi, izboljšanje življenjskega sloga, s katerimi se da veliko narediti. Najpomembnejši, najbolj učinkovit ukrep je znižanje telesne teže, naslednji je povečanje fizične aktivnosti in omejitev vnosa soli. Potem seveda tudi zmanjšanje psihičnega stresa.« Pri nefarmakoloških ukrepih je individualni pristop izjemno pomemben, saj jih je nujno treba prilagoditi posamezniku. Če tovrstno zdravljenje ne prinese večjih ali pravočasnih sprememb oziroma če je srčno-žilno tveganje previsoko za (pogosto dolgotrajno) čakanje na uspeh, se začne zdravljenje z zdravili, ki jih zdravnik izbere in kombinira glede na vrsto hipertenzije in morebitna druga obolenja. Tudi pri zdravljenju z zdravili so za uravnan krvni tlak in dobro počutje nujno potrebne spremembe nezdravega življenjskega sloga. Zdrava prehrana, redno gibanje in izogibanje različnim nezdravim razvadam so obenem tudi najučinkovitejša preventiva proti pojavu bolezni. Pri tem ne smemo pozabiti, da ta preventiva zaradi dednosti ne more biti 100-odstotno zanesljiva, vseeno pa je zdravo življenje »tudi največ, kar lahko naredimo zase«.

Združenje za arterijsko hipertenzijo

Zdravnica dr. Brguljan Hitijeva med drugim tudi predseduje slovenskemu Združenju za arterijsko hipertenzijo, ki bo letos praznovalo že 30. leto obstoja in delovanja. »Naš namen je strokovno izobraževati zdravniški kader, farmacevte, zdravstvene tehnike in razvijati samo doktrino zdravljenja hipertenzije,« razloži predsednica. Vodstvo sestavljajo predvsem sodelavci s kliničnega oddelka za hipertenzijo v Bolnici Petra Držaja interne klinike UKC Ljubljana. »Skrbimo za to, da je celoten tim, ki skrbi za bolnika, pravilno izobražen, da vedo, kaj in kako delovati, kako zdraviti. Ta tim sestavljajo zdravnik, sestra ali zdravstveni tehnik, farmacevt in ne nazadnje so potem tu še domači in sorodniki, ki človeka pri zdravljenju spodbujajo in podpirajo.« V prvi vrsti je združenje namenjeno izobraževanju strokovne javnosti in razvijanju doktrine zdravljenja hipertenzije, delček poslanstva pa seveda predstavlja tudi ozaveščanje laične javnosti, ki nevarnosti hipertenzije velikokrat ne jemlje resno. Več kot polovica ljudi s povišanim krvnim tlakom se ne zaveda dosegljivosti in pomembnosti zdravil in le manj kot tretjina živi z urejenim krvnim tlakom.

ZDRAVNICA ODGOVARJA
doc. dr. Jana Brguljan Hitij, dr. med., predstojnica Kliničnega oddelka za hipertenzijo v Bolnici dr. Petra Držaja in predsednica Združenja za hipertenzijo (www.hipertenzija.org)

Je lahko tudi znižan krvni tlak oz. hipotenzija nevarna? Morda, če nekdo vzame preveč zdravil?

»Pri hipotenziji je odvisno, kakšen je vzrok. Če jo imamo v določenem šokovnem stanju, potem je to seveda nevarno, saj možgani potrebujejo določeno prekrvitev. V vsem svojem času delovanja pa nisem dobila na primer nekoga, ki bi z zdravili povzročil tako hipotenzijo, da bi bilo nevarno. Pomembno je, da krvni tlak izmerimo tudi, ko že dajemo zdravila, in da ga izmerimo stoje, ker ob tem pade. Pri starejših in diabetikih lahko pride do takšnega padca, da ima človek lahko težave. Na to je treba biti pozoren in ga predvsem na začetku, dokler se vrednosti ne stabilizirajo, večkrat izmeriti. Ko pa se stabilizirajo, je prav, da svojega življenja ne preobremenjujemo, ampak pač živimo normalno, vsake toliko časa si izmerimo pritisk in to je to.«

Se je v zadnjem času pojavila kakšna novost, nova študija ali smernice?

»Zdaj je zaradi covidnega časa zelo veliko podrejenega temu in zelo veliko raziskav je ustavljenih oziroma potekajo okrnjeno. Se pa zelo veliko govori o adherenci bolnikov, to je v bistvu odzivnost na zdravljenje in je problematična, ker ljudje zdravila opustijo, ne vzamejo vseh. Preizkušata se tudi dve glavni metodi mehanskega zdravljenja; renalna denervacija in stimulacija karotidnega sinusa. To so te mehanske oblike, kjer ljudje zaradi slabe adherence iščejo druge možnosti zdravljenja in ugotavljajo, ali bi šlo s tem.«