Odločitev ministrstva za kulturo, da ustavi dva javna poziva za pomoč slovenskim medijem, je sprožila oster odziv novinarskih organizacij. Sindikat novinarjev Slovenije in Društvo novinarjev Slovenije opozarjata, da lahko umik denarja, namenjenega novim zaposlitvam in digitalnim naročninam, neposredno vpliva na delovna mesta, poveča obremenjenost uredništev in še poslabša že tako negotove razmere v medijski panogi.
Poudarki:
- Ministrstvo je ustavilo poziva za novinarske plače in digitalne naročnine, vredna skupno do pet milijonov evrov.
- Novinarski organizaciji opozarjata na možna odpuščanja, manj zaposlovanja in dodatno obremenitev že skrčenih uredništev.
- Ministrica odločitev utemeljuje s spremenjenimi finančnimi razmerami, odločbe prijaviteljem pa še niso bile izdane.
Za zaposlovanje novinarjev so bili predvideni štirje milijoni evrov
Ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc je s sklepoma z dne 20. julija ustavila javna poziva, ki ju je ministrstvo objavilo februarja. Ker odločbe prijaviteljem še niso bile izdane, je po pojasnilu ministrice postopek lahko ustavila. Kot razlog je navedla spremenjene finančne razmere.
Večji od obeh ukrepov je bil namenjen sofinanciranju stroškov plač novih zaposlenih v nacionalnih in regionalnih splošnoinformativnih tiskanih ter digitalnih medijih. V letih 2026 in 2027 so bili zanj predvideni štirje milijoni evrov oziroma po dva milijona na leto.
Posamezni izdajatelj bi lahko za polni delovni čas prejel do 3000 evrov mesečno za bruto stroške nove zaposlitve. Tiskani mediji bi lahko pridobili pomoč za največ tri nova delovna mesta, digitalni mediji pa za največ dve.
Ukrep ni bil omejen samo na novinarje. Zajemal je tudi urednike, lektorje, fotoreporterje, preverjevalce dejstev, podatkovne analitike, videografe in administratorje spletnih strani. Njegov namen je bil okrepiti kadrovske zmogljivosti uredništev in ustvarjanje profesionalnih novinarskih vsebin.
Sindikat in društvo novinarjev sta med pripravo ukrepa opozarjala na nekatere pogoje, ki sta jih ocenjevala kot nerazumne ali težko izvedljive. Kljub pomislekom pa sta poziv podpirala, saj bi lahko predvsem manjšim uredništvom omogočil zaposlitve, ki jih brez javne pomoči ne bi mogla financirati.
Po njuni oceni ustavitev razpisa ne pomeni zgolj, da ne bo napovedanih novih zaposlitev. Mediji, ki so na pomoč računali pri načrtovanju dela in financ, bi lahko morali zmanjšati število sodelavcev ali delo razporediti med manjšo skupino že zaposlenih.
Končan tudi milijonski program za digitalne naročnine
Drugi ustavljeni poziv je bil namenjen spodbujanju digitalnih naročnin pri nacionalnih in regionalnih splošnoinformativnih tiskanih medijih. Ministrstvo je zanj predvidelo 500.000 evrov v letu 2026 in enak znesek v letu 2027, skupaj torej milijon evrov.
Država bi novim naročnikom pokrila 70 odstotkov cene letne digitalne naročnine. Enak delež bi lahko sofinancirala tudi pri kombiniranih naročninah, ki vključujejo tiskano in digitalno izdajo, vendar le v vrednosti digitalnega dela ponudbe.
Namen ukrepa je bil pomagati tradicionalnim medijem pri prehodu na naročniške poslovne modele. Prihodki od naročnin lahko uredništvom zagotovijo stabilnejši vir financiranja in zmanjšajo njihovo odvisnost od oglaševanja, ki se je v zadnjih letih v veliki meri preselilo na velike spletne platforme. Ministrstvo je ob objavi poziva poudarilo, da želi z njim podpreti kakovostno in profesionalno novinarstvo ter dolgoročno vzdržnejše poslovanje medijev.
Ustavitev tega poziva sama po sebi ne povzroča neposredne izgube že izplačanega denarja, saj odločbe še niso bile izdane. Medijem pa odvzema načrtovani instrument za pridobivanje novih naročnikov in razvoj digitalnih prihodkov.
To je lahko posebej občutljivo za tiskane in regionalne medije. Ti se hkrati soočajo z nižanjem prodaje tiskanih izdaj, rastjo stroškov distribucije in omejenimi možnostmi za pridobivanje večjega števila digitalnih naročnikov.
DNS in sindikat odgovornost pripisujeta sedanji in prejšnji vladi
Novinarski organizaciji sta kritični do odločitve nove vlade, vendar del odgovornosti pripisujeta tudi prejšnji oblasti. Opozarjata, da je prejšnja vlada ukrepe sicer napovedala in objavila, vendar do menjave oblasti ni izdala odločb oziroma sklenila pogodb z izbranimi prijavitelji.
Prav zaradi tega je lahko novo vodstvo ministrstva postopka ustavilo, ne da bi poseglo v že sklenjene pogodbe.
Sindikat novinarjev in Društvo novinarjev Slovenije potezo povezujeta tudi z drugimi političnimi sporočili o prihodnosti medijev, vključno z napovedmi sprememb financiranja RTV Slovenija. Menita, da kombinacija zmanjševanja javne podpore in političnih napadov na medije ustvarja okolje, v katerem se finančna ter uredniška neodvisnost novinarstva dodatno slabita.
Pri tem poudarjata, da javno financiranje medijev ne bi smelo pomeniti političnega nadzora nad vsebinami. Država pa bi morala po njunem mnenju zagotoviti pregledne, nepristranske in dolgoročne pogoje, v katerih lahko novinarstvo opravlja svojo demokratično vlogo.
»Brez delujočega novinarstva ni delujoče demokracije,« sta sporočili organizaciji ter vlado pozvali, naj že začete ukrepe izpelje do konca oziroma predstavi ustrezne nadomestne rešitve.
Za zdaj ni znano, ali namerava ministrstvo oba poziva kasneje ponoviti v spremenjeni obliki ali denar prerazporediti v druge programe. Prav tako še ni podatkov o tem, koliko medijev se je prijavilo in koliko novih delovnih mest je bilo odvisnih od pričakovanega sofinanciranja.
Zato tudi ni mogoče vnaprej določiti dejanskega števila morebitnih odpuščanj. Opozorilo novinarskih organizacij se nanaša predvsem na širše posledice: manj novih zaposlitev, opuščanje načrtovanih projektov, več dela za obstoječe ekipe in dodatno zmanjševanje uredniških zmogljivosti.
