Julij 2026 je Sloveniji prinesel izrazito kombinacijo vročine, pomanjkanja padavin in obilice sonca. Po delnih in še ne povsem preverjenih podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje je bil tretji najtoplejši, četrti najbolj suh in sedmi najbolj osončen julij v razpoložljivih merilnih nizih.
Poudarki:
- Julij je bil za dve stopinji toplejši od povprečja obdobja 1991–2020.
- Na ravni države je padla le približno polovica običajne julijske količine dežja.
- Največje pomanjkanje padavin so zaznali od Gorenjske prek osrednje Slovenije do Notranjske.
Tretji najtoplejši julij po letu 1950
Povprečna temperatura zraka je bila na ravni Slovenije za 2 stopinji Celzija višja od povprečja primerjalnega obdobja 1991–2020. S tem se julij 2026 skupaj z julijem 2022 uvršča na tretje mesto najtoplejših julijev po letu 1950.
Toplejša sta bila le julij 2024 z odklonom 2,5 stopinje in julij 2015, ki je bil za 2,3 stopinje toplejši od dolgoletnega povprečja.
Najizrazitejši temperaturni odkloni so bili v zahodni in osrednji Sloveniji. Tam je bila mesečna povprečna temperatura večinoma od 2 do 2,5 stopinje nad običajno vrednostjo.
V severni, severovzhodni in jugovzhodni Sloveniji so bili odkloni nekoliko manjši, večinoma med 1,5 in 2 stopinjama. Kljub temu tudi tam julij ni bil običajen.
Arso ga je glede na porazdelitev temperatur v večini države uvrstil med zelo tople mesece. V delu osrednje Slovenije, na Koroškem in Štajerskem pa je bil julij celo izjemno topel, kar pomeni, da so se temperature uvrstile med približno dva odstotka najvišjih vrednosti v primerjalnem obdobju.
Dolgoročni podatki kažejo tudi izrazito spremembo julijskih temperatur. Po ugotovitvah Arsa so se juliji od približno leta 1970 na ravni države ogreli za okoli 3,5 stopinje Celzija. V zadnjih dvanajstih letih je bil samo julij 2020 hladnejši od povprečja obdobja 1991–2020.
V večjem delu države padla manj kot polovica običajnega dežja
Še bolj izstopajoče je bilo pomanjkanje padavin. Kazalnik višine padavin je na ravni države dosegel le 49 odstotkov, kar pomeni, da je padla približno polovica običajne julijske količine dežja.
Julij 2026 se je tako uvrstil med štiri najbolj suhe julije po letu 1950. Manj padavin je bilo le julija 2013, ko je kazalnik dosegel 36 odstotkov, ter julija 2006 in 1983, ko je znašal 41 odstotkov.
| Kazalnik | Julij 2026 | Uvrstitev |
|---|---|---|
| Temperaturni odklon | +2,0 °C | 3. najtoplejši po letu 1950 |
| Količina padavin | 49 % povprečja | med 4 najbolj suhimi po letu 1950 |
| Trajanje sončnega obsevanja | 113 % povprečja | 7. najbolj sončen po letu 1961 |
Padavine so bile zaradi ploh in neviht zelo neenakomerno razporejene. Posamezno območje je lahko prejelo močnejši naliv, le nekaj kilometrov stran pa je ostalo skoraj povsem suho.
Povprečni količini se je približal le del Vipavske doline. V vseh drugih delih Slovenije je bilo dežja manj kot običajno.
Najbolj suho je bilo v pasu od Gorenjske prek Ljubljanske kotline in Idrijskega do Notranjske. Podobno malo padavin je bilo tudi v delih Savinjske, Posavja in Podravja. Tam je padlo večinoma le od 20 do 40 odstotkov običajne julijske količine.
V večjem delu preostale države je kazalnik znašal med 40 in 60 odstotki. Nekoliko bolj namočeni so bili deli Dolenjske, Pohorja in Goričkega, kjer je lokalno padlo do okoli 80 odstotkov običajnih padavin.
Takšna mesečna statistika ne pomeni, da ves julij ni deževalo. Pokaže pa, da krajevne plohe in nevihte na večini območij niso nadomestile dolgotrajnejšega pomanjkanja enakomernih padavin.
Posledice so se lahko pokazale v hitrejšem sušenju površinskega sloja tal, večjih potrebah po zalivanju ter večji občutljivosti travnikov, vrtov in kmetijskih rastlin na vročinski stres. Že med julijem je bila zaradi dolgotrajnega suhega in vročega vremena na več območjih razglašena povečana požarna ogroženost naravnega okolja.
Sonca več kot običajno po vsej Sloveniji
Julij je bil tudi nadpovprečno osončen. Kazalnik trajanja sončnega obsevanja je na ravni države znašal 113 odstotkov, kar julij 2026 uvršča na sedmo mesto najbolj sončnih julijev od začetka primerljivega niza leta 1961.
Najbolj sončen julij v tem obdobju ostaja julij 2013 s 119 odstotki običajnega trajanja sončnega obsevanja. Najmanj sonca je bilo julija 1972, ko je kazalnik dosegel le 67 odstotkov.
Vsa Slovenija je prejela več sonca od dolgoletnega povprečja. V večjem delu države je kazalnik znašal med 100 in 110 odstotki, na skrajnem jugovzhodu in severu pa med 115 in 130 odstotki.
Arso opozarja, da so zemljevidi osončenosti nekoliko bolj približni, saj temeljijo na manjšem številu merilnih postaj. Posebej ob državnih mejah so zato možna večja odstopanja.
Po skupni kombinaciji temperature in padavin je bil letošnji julij najbolj podoben juliju 2022. Tudi ta je bil zelo topel in suh, vendar je takrat na ravni Slovenije padlo nekoliko več dežja.
Julij 2026 tako ni izstopal le po eni vremenski značilnosti. Hkrati je bil zelo topel, izrazito suh in sončen, kar je povečalo obremenitev ljudi, rastlin in naravnega okolja. Končne številke lahko Arso po preverjanju podatkov še nekoliko popravi, splošna podoba meseca pa se najverjetneje ne bo bistveno spremenila.
