Romunska mornarica je v ponedeljek, 3. avgusta, nadzorovano razstrelila skalno oviro v rokavu Donave, da bi več vode usmerila proti jedrski elektrarni Cernavodă. Nizek vodostaj Donave je medtem na Madžarskem prisilil jedrsko elektrarno Paks, da je proizvodnjo zmanjšala na komaj dobro desetino običajne zmogljivosti.
Poudarki:
- Nizek vodostaj Donave je ustavil en romunski reaktor, Paks pa potisnil na približno desetino običajne zmogljivosti.
- Romunska mornarica je uporabila 180 kilogramov razstreliva, oblasti pa gradijo začasni jez iz štirih z balvani napolnjenih barž.
- Romunija in Madžarska povečujeta uvoz elektrike ter prebivalce in podjetja pozivata k zmanjšanju porabe v večernih konicah.
Pri dogajanju ne gre za jedrsko nesrečo ali okvaro reaktorjev. Elektrarne zmanjšujejo proizvodnjo oziroma ustavljajo posamezne enote, ker iz izjemno plitve Donave ne morejo več zanesljivo zajemati dovolj vode za hladilne sisteme in odvajanje toplote.
Razmere imajo kljub temu velike posledice. Paks običajno zagotavlja skoraj polovico madžarske proizvodnje električne energije, Cernavodă pa približno petino romunske. Obe državi morata izpad nadomeščati z uvozom in drugimi elektrarnami prav v času, ko vročina povečuje uporabo klimatskih naprav.
Donava je ključni del hladilne infrastrukture obeh elektrarn. Voda odvaja toploto, ki nastaja pri proizvodnji električne energije, zato morajo upravljavci zagotavljati zadosten pretok in varen dostop do zajemnih sistemov.
Dolgotrajna suša in zaporedni vročinski valovi so pretok močno zmanjšali. V Romuniji je pretok Donave padel na približno 1.500 kubičnih metrov na sekundo, kar je manj kot tretjina običajnega julijskega povprečja. V Budimpešti je merilna postaja v ponedeljek pokazala približno deset centimetrov, medtem ko je prejšnji rekord iz leta 2018 znašal 33 centimetrov.
Nizka gladina povzroča dve težavi. Zajemne črpalke težje dobijo dovolj vode, razpoložljiva voda pa je zaradi vročine lahko tudi toplejša. Elektrarna zato ne more preprosto nadaljevati proizvodnje z običajno močjo, saj mora izpolnjevati tehnične in okoljske omejitve.
Upravljavci v takšnih razmerah moč zmanjšujejo postopoma. Če pretok pade pod varno raven, posamezno enoto preventivno odklopijo iz omrežja.
Romunija razstrelila oviro in začela graditi začasni jez
Romunija ima v elektrarni Cernavodă dva delujoča reaktorja z močjo približno 706 megavatov. Eden je bil zaradi upadanja Donave ustavljen že v zadnjem tednu julija, zato država zdaj poskuša ohraniti delovanje drugega.
Romunska mornarica je pri kanalu Bala uporabila 180 kilogramov razstreliva in odstranila skalni izrastek, ki je oviral načrtovano preusmerjanje vode. Nadzorovana eksplozija naj bi omogočila postavitev začasne pregrade, s katero bodo večji del toka usmerili proti glavnemu rokavu Donave in naprej proti zajemu elektrarne.
Državna uprava za vode pripravlja tudi precej nenavaden začasni jez. V rečni rokav nameravajo potopiti štiri barže, napolnjene z velikimi kamni. Pregrada naj bi bila po trenutnem načrtu dokončana v sredo ali četrtek.
Vodstvo romunskega državnega proizvajalca jedrske energije ocenjuje, da bi lahko že odstranitev skalne ovire delovanje preostalega reaktorja podaljšala za približno sedem dni. To je ocena, ne zagotovilo. Uspeh bo odvisen od dejanskega pretoka, hitrosti gradnje pregrade in nadaljnjega razvoja vremena.
Romunija je za avgust razglasila stanje pripravljenosti na energetskem področju. Vlada je zagotovila denar za nujna dela na Donavi ter začela pogovore s sosednjimi državami o dodatnem uvozu električne energije v urah največje porabe.
Paks le nekaj milimetrov od popolne ustavitve
Še bolj napete so razmere v madžarski jedrski elektrarni Paks. Od štirih turbin deluje samo še ena, celotna elektrarna pa proizvaja le nekaj več kot deset odstotkov svoje običajne moči.
V ponedeljek je Paks proizvajal približno 240 megavatov namesto običajnih 2.000 megavatov. Madžarske oblasti so opozarjale, da bi se elektrarna lahko prvič v 44 letih povsem ustavila.
V noči na torek se je gladina ustalila tik pred kritično mejo. Madžarski premier Péter Magyar je sporočil, da je elektrarno od popolnega odklopa ločilo le nekaj milimetrov. Do jutra se je voda nato dvignila za približno 1,5 centimetra, zato je zadnja turbina lahko ostala vključena.
Morebitne padavine na avstrijskem delu porečja bi lahko prinesle olajšanje, vendar za zdaj ni gotovo, koliko vode bo dejansko doseglo madžarski odsek Donave in kdaj. Popolna zaustavitev zato ostaja možna, če se bo gladina ponovno znižala.
Podjetja zmanjšujejo porabo, države pa iščejo uvoz
Madžarska je gospodinjstva in podjetja pozvala, naj elektriko varčujejo predvsem med 17. in 22. uro. Več kot 300 podjetij se je odzvalo s prostovoljnim zmanjšanjem porabe, vlada pa si je zagotovila tudi možnost uvedbe obveznih omejitev za največje industrijske porabnike.
V času večernih konic je Madžarska omejila tudi vožnjo električnih tovornih vlakov. S tem naj bi dnevno prihranila od 70 do 90 megavatnih ur električne energije.
V Romuniji je proizvajalec lesenih plošč Kronospan napovedal postopno ustavljanje nekaterih proizvodnih linij, s čimer želi porabo elektrike zmanjšati za polovico. Poletni proizvodni premori avtomobilskih podjetij Dacia in Ford Otosan prav tako zmanjšujejo pritisk na omrežje, vendar je bil vsaj Fordov premor načrtovan že pred sedanjo krizo.
Državi izpad nadomeščata z uvozom, toda vročina in nizki vodostaji prizadevajo širše območje. Težave imajo tudi hidroelektrarne in nekatere termoelektrarne, ki prav tako potrebujejo vodo za hlajenje. Poljski sistemski operater je proizvajalce pozval, naj zagotovijo razpoložljive rezerve, čeprav je sporočil, da elektroenergetski sistem ostaja stabilen.
Kaj to pomeni za Slovenijo in evropski trg
Dogajanje na Donavi za slovenske odjemalce ne pomeni samodejnih omejitev ali neposrednega pomanjkanja elektrike. Evropska omrežja so povezana, zato lahko države manjkajočo proizvodnjo začasno nadomestijo z uvozom iz širše regije.
Vendar hkratno povečanje uvoza v več državah pomeni večje povpraševanje na skupnem trgu. Če bi Paks povsem prenehal delovati, Cernavodă pa bi izgubila še drugi reaktor, bi se lahko pritisk na veleprodajne cene in čezmejne prenosne zmogljivosti dodatno povečal. To je možno tveganje, ne pa že potrjena posledica za slovenske položnice.
Najpomembnejša dejavnika bosta trajanje suše in prihod padavin v zgornjem porečju Donave. Kratkotrajno zvišanje gladine lahko elektrarnama kupi nekaj dni, za stabilno vrnitev na polno moč pa bo potreben trajnejši dvig pretoka.
Razmere obenem razkrivajo širšo ranljivost energetskih sistemov. Jedrske elektrarne lahko zanesljivo proizvajajo velike količine elektrike, vendar so elektrarne z rečnim hlajenjem odvisne od razpoložljivosti dovolj hladne vode. Vse pogostejša obdobja ekstremne vročine in nizkih pretokov zato zahtevajo dodatne vodne zaloge, prilagojene zajeme, alternativne hladilne sisteme in večjo raznolikost proizvodnih virov.
