Po rekordno vročih dneh bo notranjost Slovenije v petek, 7. avgusta, in soboto deležna kratkotrajne osvežitve, vendar ta ne bo prinesla konca sušnih razmer. Padavin bo v večjem delu države premalo, da bi občutneje navlažile tla ali izboljšale stanje rek in podzemnih voda, že od nedelje pa se bodo temperature znova počasi zviševale. Po trenutnih izračunih bo sončno in vroče vreme vztrajalo najmanj do sredine avgusta.
Poudarki:
- Vročina bo v notranjosti Slovenije popustila le za dva dni, na Primorskem pa bo ostalo okoli 34 stopinj.
- Krajevne nevihte bodo prinesle premalo dežja, da bi prekinile zelo oziroma izjemno sušne razmere.
- V zadnjih dneh so padli številni temperaturni rekordi, ponekod so temperature nad 35 stopinj vztrajale devet dni.
Petkove nevihte bodo le krajevne
V četrtek, 6. avgusta, so najvišje dnevne temperature po Sloveniji še dosegale od 33 do 38 stopinj Celzija. V petek bo od severovzhoda začel dotekati nekoliko hladnejši zrak, zato bodo popoldanske temperature v notranjosti večinoma med 26 in 31 stopinjami.
Ohladitev bo na Primorskem precej manj izrazita. Tam naj bi se tudi v petek in soboto še segrelo do približno 34 stopinj Celzija.
V petek popoldne in zvečer bodo predvsem v severni polovici države nastajale plohe in nevihte. Na Gorenjskem in Koroškem lahko lokalno pade od 10 do 20 milimetrov dežja, v osrednji in južni Sloveniji pa večinoma največ okoli pet milimetrov. Zaradi krajevne narave neviht bodo razlike tudi znotraj posameznih regij lahko velike.
Takšne padavine lahko začasno osvežijo rastline in zgornjo plast tal, ne bodo pa nadomestile primanjkljaja, ki se je kopičil več tednov. Na najbolj prizadetih območjih vodnobilančni primanjkljaj v površinskem sloju tal dosega od 70 do 100 milimetrov. Tudi v drugih delih države bi bilo za vrnitev v običajne razmere potrebnih še približno 30 do 50 milimetrov enakomerno razporejenih padavin.
Vročina se bo od nedelje znova stopnjevala
Osvežitev bo kratka. Od nedelje, 9. avgusta, se bodo temperature ponovno začele zviševati, v drugi polovici prihodnjega tedna pa lahko v večjem delu Slovenije znova dosežejo okoli 35 stopinj Celzija.
V ponedeljek bo predvsem na severu še možna posamezna vročinska nevihta, kakšna se lahko pojavi tudi v torek. Nato naj bi se nad srednjo Evropo in Alpami utrdilo območje visokega zračnega tlaka, ki bo prineslo pretežno sončno in vroče vreme predvidoma vse do sobote, 15. avgusta.
Možnost občutnejše spremembe vremena z več dežja se nakazuje šele po 15. avgustu, vendar je napoved za tako oddaljeno obdobje še negotova. Čas in obseg morebitne ohladitve se lahko zato v prihodnjih izračunih še spremenita.
Sušne razmere se medtem ne kažejo le v presušenih tleh. Vodnatost slovenskih rek ostaja majhna, nizkovodne razmere pa so zaznali na več kot polovici merilnih postaj. Na približno desetini postaj so pretoki celo izredno nizki za avgust, med najmanj vodnatimi večjimi rekami pa sta Mura in Drava.
Kratkotrajno lahko zaradi petkovih neviht narastejo posamezne manjše reke na severu, zahodu in deloma v osrednji Sloveniji. Od sobote naj bi vodotoki znova upadali, večjih količin padavin, ki bi pomembno izboljšale stanje podzemnih voda, pa Arso v naslednjih dneh ne pričakuje.
Padli rekordi najvišjih, povprečnih in nočnih temperatur
Sedanji vročinski val ni izstopal le po posameznih zelo vročih popoldnevih. Po še ne povsem preverjenih podatkih Arsa so v začetku avgusta na številnih meteoroloških postajah padli absolutni temperaturni rekordi.
Najvišjo temperaturo so 4. avgusta izmerili v Marinči vasi, kjer se je ogrelo do 39,6 stopinje Celzija. Prejšnji rekord na tej postaji je znašal 38,8 stopinje in je veljal od 8. avgusta 2013.
V Idriji so izmerili 38,3 stopinje in tako presegli prejšnji rekord 37,7 stopinje. Nove najvišje temperature so zabeležili tudi v Sevnem pri Litiji, na letališču Lesce, v Velikih Laščah, na Babnem Polju in več drugih postajah.
Izjemno visoke niso bile le dnevne najvišje temperature. Na Sotinskem bregu je 5. avgusta povprečna dnevna temperatura dosegla 31,2 stopinje Celzija. Prejšnji rekord 30,7 stopinje je tam veljal od julija 2007.
Na mariborskem Vrbanskem platoju je povprečna dnevna temperatura znašala 30,5 stopinje, kar je za več kot stopinjo preseglo prejšnji rekord.
Zelo tople so bile tudi noči. Na Sotinskem bregu se temperatura ni spustila pod 24,9 stopinje, v Jeruzalemu pa pod 24,8 stopinje Celzija. Takšne razmere telesu otežujejo ohlajanje in povečujejo toplotno obremenitev, saj prave nočne osvežitve praktično ni.
Na več postajah v osrednji in južni Sloveniji se je v četrtek končalo obdobje devetih zaporednih dni z najvišjo temperaturo nad 35 stopinj. Prejšnja najdaljša primerljiva obdobja so trajala sedem dni in so bila zabeležena avgusta 2013.
V Kopru presežena opozorilna vrednost ozona
Vročina in močno sončno sevanje sta vplivala tudi na kakovost zraka. Na merilnem mestu v Kopru je urna koncentracija ozona v četrtek ob 13. uri dosegla 186 mikrogramov na kubični meter in tako presegla opozorilno vrednost 180 mikrogramov. Osemurno povprečje je znašalo 112 mikrogramov na kubični meter.
Povišane koncentracije prizemnega ozona lahko dražijo oči, sluznico in dihala. Ljudem s kroničnimi boleznimi dihal ali srca in ožilja je ob preseženi opozorilni vrednosti priporočeno zadrževanje v zaprtih prostorih, kjer so koncentracije običajno nižje.
Tudi zdravi ljudje naj se v času najvišjih vrednosti, praviloma popoldne, izogibajo intenzivnim telesnim naporom na prostem. Koncentracije se običajno znižajo zvečer, ko oslabi sončno sevanje.
Nevarnost požarov ostaja zelo velika
Zaradi dolgotrajne vročine, pomanjkanja padavin in izsušene vegetacije je v delu Primorske razglašena zelo velika požarna ogroženost naravnega okolja, drugod po Sloveniji pa velika.
Arso ob veliki požarni ogroženosti poziva k hitremu odzivu ob vsakem opaženem požaru in takojšnjemu obveščanju gasilcev oziroma civilne zaščite.
Posamezne nevihte lahko nevarnost lokalno in začasno zmanjšajo, vendar je za trajnejše izboljšanje potreben daljši in enakomeren dež. Dokler tega ne bo, bodo tla, gozdna podrast in travniki po kratki osvežitvi znova hitro izgubljali vlago.
Petkova sprememba bo zato predvsem odmor od najhujše vročine, ne pa konec suše. Na Primorskem večje osvežitve sploh ne bo, v notranjosti pa se bodo temperature po dveh nekoliko prijetnejših dneh začele ponovno približevati 35 stopinjam.
