Dolgotrajna suša in vročina že puščata zelo resne posledice v slovenskem kmetijstvu. Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek ocenjuje, da bo izpad pri žitih ponekod dosegel do 50 odstotkov, pri koruzi pa na najbolj prizadetih območjih celo od 80 do 90 odstotkov. Težave se širijo tudi na travnike, sadovnjake, vinograde, ribogojnice in gozdove, kjer zaradi oslabljenih smrek narašča nevarnost večjega napada podlubnikov.
Poudarki:
- Pri žitih KGZS ocenjuje od 30- do 50-odstoten izpad, pri koruzi lokalno celo do 90 odstotkov.
- Suša prizadene tudi travinje, sadovnjake, vinograde in ribogojnice, kjer primanjkuje hladne vode.
- Oslabelim smrekam grozijo podlubniki, zato KGZS lastnike poziva k rednemu pregledovanju gozdov.
Na Krškem in Mengeškem polju koruze ponekod praktično ni
Podgoršek je na današnji novinarski konferenci Agencije RS za okolje razmere opisal kot izjemno zaostrene. Pri žitih po ocenah zbornice letošnji izpad pridelka znaša med 30 in 50 odstotki, še bistveno slabše pa je pri koruzi.
Najbolj prizadete so njive na lahkih in prodnatih tleh, ki imajo majhno sposobnost zadrževanja vode. Na nekaterih takšnih površinah bo količina pridelka po ocenah KGZS manjša za 80 do 90 odstotkov.
Posebej slabo stanje Podgoršek izpostavlja na Krškem in Mengeškem polju. Na posameznih površinah naj bi bil pridelek praktično izgubljen, zato so nekateri kmetje že začeli predčasno spravilo oziroma siliranje koruze, da bi rešili vsaj del uporabne krme.
Tudi lokalna poročila s Krškega polja v začetku avgusta opisujejo močno prizadete posevke in velike razlike med zemljišči glede na tip tal ter možnost namakanja.
Drugod po Sloveniji KGZS pri koruzi pričakuje približno polovico manjšega pridelka od običajnega, vendar bodo dejanske razlike med območji zelo velike.
Gre za ocene zbornice med še trajajočo rastno sezono, zato to še niso končni uradni podatki o letošnji letini. Dokončno škodo bo mogoče oceniti šele po spravilu posameznih kultur.
Na nekaterih travnikih drugega odkosa sploh ni bilo
Težave so se začele že pred sedanjim vročinskim valom.
Po Podgorškovih besedah je prvi izrazitejši sušni val spomladi močno zmanjšal količino krme na travnikih. Na nekaterih površinah naslednjih odkosov sploh ni bilo, trava pa je zdaj povsem suha.
Posebej zaskrbljujoče je, da podobne razmere opažajo tudi na višjih in hribovskih območjih, kjer imajo kmetje običajno manj težav s pomanjkanjem vode.
Manj krme pomeni dodaten pritisk na živinorejske kmetije. Če travniki do jeseni ne bodo dobili dovolj padavin za ponovno rast, bodo morale nekatere kmetije primanjkljaj nadomestiti z večjim nakupom sena, silaže ali druge krme.
Posledice suše zato niso omejene samo na letošnji pridelek. Višji stroški krme lahko vplivajo tudi na ekonomiko prireje mleka in mesa v prihodnjih mesecih.
Sadje prezgodaj dozoreva, listje že odpada
Velik vročinski in vodni stres je opazen tudi v trajnih nasadih.
KGZS pri sadju, jagodičevju in vinski trti opaža tako imenovano prisilno dozorevanje. Rastlina zaradi pomanjkanja vode hitreje zaključi razvoj plodov, kar lahko pomeni manjše plodove, nižji pridelek in slabšo kakovost.
Pri posameznih sadnih vrstah se je začelo že avgusta pojavljati tudi odpadanje listja. Podgoršek je posebej izpostavil hruške, predvsem na lahkih prodnatih tleh in v nasadih brez namakalnih sistemov.
Rastline z odmetavanjem listov zmanjšujejo površino, skozi katero izgubljajo vodo, vendar je takšna reakcija hkrati znak močnega stresnega stanja.
Kjer je namakanje mogoče in dovoljeno, KGZS kmetom priporoča učinkovito in racionalno uporabo vode ter upoštevanje navodil javne službe kmetijskega svetovanja.
Zbornica dolgoročno opozarja na potrebo po večjem zadrževanju vode v času, ko je te dovolj, saj postajajo dolgotrajna sušna obdobja vse večje tveganje za pridelavo.
Ribogojnice so prešle v »fazo preživetja«
Posebne težave imajo sladkovodne ribogojnice.
Problem ni le manjša količina vode v vodotokih, temveč tudi njena temperatura. Topla voda vsebuje manj raztopljenega kisika, zaradi česar postanejo razmere za hladnovodne vrste, kot so postrvi, hitro neugodne.
Podgoršek je povedal, da so nekateri rejci zaradi ekstremnih razmer že prenehali krmiti ribe.
Ribe pri visoki temperaturi in pomanjkanju kisika slabše sprejemajo hrano, njihova presnova je obremenjena, dodatno hranjenje pa lahko kakovost vode še poslabša.
Zato po njegovih besedah v nekaterih ribogojnicah trenutno ne gre več za doseganje običajnega prirasta, temveč predvsem za ohranjanje rib pri življenju.
Izpad za ribogojce bo tako nastal tudi tam, kjer večjega pogina ne bo, saj bodo ribe počasneje rasle in dosegle manjšo prodajno težo.
Največja nevarnost v gozdovih lahko šele prihaja
Še posebej resno opozorilo je Podgoršek namenil slovenskim gozdovom.
Posledice suše so že vidne pri listavcih. Ponekod hrasti rumenijo precej prej kot običajno, kot bi bila že jesen. Pri smreki pa KGZS skrbi predvsem kombinacija vročine, pomanjkanja vode in razvoja podlubnikov.
Smreka se pred napadom lubadarja med drugim brani z izločanjem smole. Drevo, ki zaradi dolgotrajne suše nima dovolj vode, ima bistveno slabšo sposobnost takšne naravne obrambe.
Visoke temperature hkrati pospešujejo razvoj osmerozobega smrekovega lubadarja. V srednji in južni Evropi se lahko glede na temperaturne razmere razvije več generacij v eni sezoni, toplo obdobje pa povečuje možnost hitrejšega razvoja populacije.
»Smrekov lubadar bo imel verjetno eno generacijo več, smreka pa ne bo imela dovolj vode, da bi se lahko naravno borila,« je opozoril Podgoršek.
To je za gozdove nevarna kombinacija. Zavod za gozdove Slovenije opozarja, da največ škode povzročajo prav smrekovi podlubniki, najbolj ogrožene pa so starejše smreke na toplih, prisojnih legah, v nižinah in na območjih, kjer so drevesa že oslabljena.
KGZS zato lastnike gozdov poziva, naj svoje parcele redno pregledujejo ter ob prvih znakih napada čim hitreje ukrepajo. Pravočasna odstranitev napadenih dreves je eden najpomembnejših načinov za omejevanje širjenja podlubnikov.
Ne bo dovolj le pomoč po suši
Podgoršek opozarja, da se mora slovensko kmetijstvo na podobna obdobja pripravljati tudi dolgoročno.
Med ukrepi izpostavlja večanje deleža organske snovi v tleh. Tla z več humusa lahko zadržijo več vode in hranil ter rastlinam omogočijo nekoliko daljše preživetje sušnih obdobij.
Pomembni so tudi kolobarjenje, primerna obdelava tal ter okopavanje pri kulturah, kot je koruza, saj lahko pravilno izvedeni ukrepi zmanjšujejo izhlapevanje in izboljšujejo dostopnost vode rastlinam.
Ključno vprašanje ostaja namakanje. Zbornica želi več sistemov, ki bi omogočali zadrževanje vode v obdobjih, ko jo je dovolj, in njeno uporabo v času suše.
Podgoršek je ob tem potrošnike pozval, naj v letošnjih razmerah dajejo prednost slovenski hrani. Če bo pridelek manjši, bo po njegovih besedah še toliko pomembneje, da domači pridelovalci tisto, kar jim bo uspelo pridelati, tudi prodajo.
Letošnja končna škoda še ni znana, vendar trenutne ocene kažejo, da se posledice suše ne bodo končale z zadnjim vročinskim valom. Pri nekaterih kulturah je škoda že narejena, pri smrekovih gozdovih pa se lahko največje posledice pokažejo šele v prihodnjih tednih in mesecih.
