Nenavadna najdba pod visokonapetostnim daljnovodom pri Ložah v Vipavski dolini je razkrila širšo nevarnost za velike in redke ptice. Domačin je najprej našel sveže odtrgano perut beloglavega jastreba, poznejše iskanje pa je razkrilo še druge poginule ptice, med njimi kanjo in veliko uharico. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) zato opozarja, da lahko daljnovodi in vetrne elektrarne postanejo posebej nevarni tam, kjer sekajo pomembne preletne koridorje.
Poudarki:
- Pri Ložah so našli poginulega beloglavega jastreba, kanjo in redko veliko uharico.
- Največje tveganje predstavljajo daljnovodi in druga infrastruktura na pomembnih preletnih koridorjih.
- Projekt LIFE for Lifelines pripravlja varnejše daljnovode, označevanje žic in natančnejše zemljevide preletnih poti.
Najprej našli samo perut, jastreba pa dva kilometra stran
Dogajanje se je začelo prejšnji teden, ko je domačin na travniku pri Ložah pod visokonapetostnim daljnovodom opazil sveže odtrgano perut beloglavega jastreba. Ker preostalega dela ptice ni bilo nikjer v bližini, je obstajala možnost, da je jastreb trk preživel in poškodovan odletel oziroma se umaknil drugam.
Stekla je iskalna akcija, med katero so strokovnjaki DOPPS pregledovali območje pod električnimi vodi. Pri tem so našli več poginulih večjih ptic. Med njimi sta bili kanja in velika uharica, pri kanji pa je bila poškodba prav tako tako huda, da ji je odtrgalo perut.
Kasneje so domačini našli tudi poginulega beloglavega jastreba. Ležal je približno dva kilometra od kraja, kjer je bila najdena njegova perut.
Natančen obseg smrtnosti ob takšni infrastrukturi je težko določiti. Pregledovati je treba velike površine, ostanke poginulih ptic pa lahko hitro odnesejo lisice in drugi mrhovinarji. DOPPS si zato pri iskanju pomaga tudi z droni.
Daljnovodi ptice ogrožajo na dva različna načina
Pri vplivu električnega omrežja na ptice je pomembna razlika med trkom z vodniki in električnim udarom.
Visokonapetostni daljnovodi so lahko nevarni predvsem zaradi trkov. Žice so za ptico med hitrim letom ali v določenih svetlobnih in vremenskih razmerah težko opazne, posledice trčenja velikih ptic pa so lahko usodne.
Pri srednjenapetostnem omrežju je velik problem tudi električni udar. Do njega lahko pride, če velika ptica na stebru oziroma vodniku hkrati vzpostavi stik med dvema električno različnima deloma.
Prav obema težavama se posveča evropski projekt LIFE for Lifelines, ki ga vodi DOPPS. Na uradni projektni strani med glavnimi nevarnostmi za slovenske ptice navajajo električne udare na srednjenapetostnih vodih ter trke z visokonapetostnimi daljnovodi in vetrnimi turbinami.
Evropska komisija v opisu projekta navaja, da je na posebnem območju varstva Kras kot nevarnih za ptice ocenjenih 176 od skupno 282 kilometrov električnih vodov. Med najbolj izpostavljenimi vrstami so velika uharica, beloglavi jastreb in druge velike ujede.
Med Alpami in Jadranom poteka pomembna zračna pot
Najdba v Vipavski dolini je posebej pomembna zaradi njene lege.
Med Jadranom in Alpami poteka pomemben ekološki oziroma preletni koridor, ki ga uporabljajo velike ujede in druge selitvene ptice. Njegov potek ni mogoče določiti z eno samo črto na zemljevidu, saj ptice smer in višino leta prilagajajo vetru, termiki in drugim trenutnim vremenskim razmeram.
DOPPS zato poti ugotavlja z dolgotrajnimi terenskimi opazovanji in sledilnimi napravami.
Beloglavi jastreb, ki so ga pred kratkim opremili z oddajnikom, se je po navedbah društva kmalu znašel prav v tem koridorju in preletel območje zelo blizu kraja pri Ložah, kjer je poginil drugi osebek iste vrste.
Takšni podatki so pomembni pri odločanju, kam je novo energetsko infrastrukturo mogoče umestiti z najmanjšim tveganjem.
Težava namreč ni nujno posamezen daljnovod ali vetrna elektrarna sama po sebi. Bistveno večje posledice lahko nastanejo, če infrastruktura stoji prav na območju, ki ga redno preletava veliko število ptic ali redke vrste z majhnimi populacijami.
Rešitev niso samo prepovedi, ampak tudi varnejša infrastruktura
Projekt LIFE for Lifelines predvideva več konkretnih ukrepov za zmanjšanje smrtnosti ptic.
Na 1150 srednjenapetostnih stebrih na območjih Kras, Vipavski rob, Snežnik – Pivka, Ljubljansko barje in Banjšice naj bi namestili zaščitne elemente, ki zmanjšujejo možnost električnega udara. Razvili in preizkusili bodo tudi nove tipe pticam prijaznejših električnih stebrov.
Na 2,95 kilometra visokonapetostnega daljnovoda na Ljubljanskem barju nameravajo namestiti posebne označevalce, zaradi katerih so žice pticam bolj vidne. Cilj projekta je na tem odseku zmanjšati število smrtonosnih trkov za 70 odstotkov.
Obenem nastajajo natančnejši zemljevidi območij, kjer se preletne poti zgostijo. Ti naj bi v prihodnje pomagali državi in investitorjem že pri prostorskem načrtovanju nove energetske infrastrukture.
Cilj projekta je tudi oblikovanje povezanega koridorja med območji Kras, Snežnik – Pivka, Ljubljansko barje, Vipavski rob, Banjšice, Breginjski Stol in Julijci, po katerem bi lahko beloglavi jastrebi ter druge občutljive vrste varneje prehajale med Jadranom in Alpami.
Tudi sodobni sistemi niso nezmotljivi
DOPPS opozarja, da sama tehnologija nevarnosti ne more vedno popolnoma odpraviti.
Kot primer navaja ogroženega rjavega jastreba v grškem delu Rodopov, ki ga je zadela lopatica vetrne elektrarne. Turbina je bila opremljena s sistemom za zaznavanje ptic in samodejno ustavljanje, vendar sistem v tem primeru ni pravočasno preprečil trka. Ptica je kljub oskrbi pozneje poginila.
Tudi v Sloveniji je bil že dokumentiran primer sokola selca, ki je v Mariboru trčil v žico visokonapetostnega daljnovoda.
Primer iz Vipavske doline zato po oceni DOPPS kaže predvsem na pomen pravočasnega prepoznavanja tveganih lokacij. Kjer je znano, da poteka pomembna preletna pot, lahko že pri načrtovanju daljnovoda, vetrne elektrarne ali druge visoke infrastrukture zmanjšamo verjetnost kasnejših trkov.
Najdba treh različnih večjih ptic na istem območju pa je hkrati opozorilo, da je lahko dejansko število žrtev infrastrukture večje od tistega, ki ga ljudje naključno opazijo na terenu.
