Likvidnostni položaj Radiotelevizije Slovenija se je dodatno zaostril, potem ko je zavod izvedel, da se bo pri državni zakladnici lahko zadolžil za največ 9,5 milijona evrov, čeprav je v finančnih načrtih računal na 12 milijonov. RTVS mora zato nadomestiti 2,5 milijona evrov načrtovanih likvidnih sredstev, vendar zagotavlja, da izplačilo julijskih plač in honorarjev 14. avgusta ni ogroženo.
Poudarki:
- RTVS je računala na 12 milijonov evrov zadolžitve pri zakladnici, odobrenih pa bo največ 9,5 milijona.
- Zavod zagotavlja, da bodo julijske plače in honorarji 14. avgusta izplačani pravočasno.
- RTVS išče dodatne vire financiranja, med drugim preverja možnosti za najem kredita pri komercialnih bankah.
Namesto 12 milijonov bo na voljo 9,5 milijona evrov
RTV Slovenija je po svojih navedbah na podlagi predhodnih pogovorov z ministrstvom za finance pri načrtovanju letošnje likvidnosti računala na možnost črpanja do 12 milijonov evrov iz sistema enotnega zakladniškega računa države.
Direktorat za zakladništvo pa je zavod tik pred načrtovanim črpanjem obvestil, da bo meja zadolžitve znašala 9,5 milijona evrov. Razlika znaša 2,5 milijona evrov in pomeni, da mora uprava v zelo kratkem času zagotoviti dodatno denarno rezervo iz drugih virov.
To ne pomeni, da ima RTVS zaradi odločitve dodatnih 2,5 milijona evrov izgube. Gre za likvidnostni problem – zavod v določenem trenutku potrebuje dovolj denarja za poravnavo tekočih obveznosti, čeprav lahko pričakovani prihodki prispejo pozneje.
RTV Slovenija se je zaradi časovnega neskladja med prihodki in izdatki pri državni zakladnici zadolževala že v prvem delu leta. Marca je ob izplačilu plač dolg znašal šest milijonov evrov, do konca meseca pa ga je zavod zmanjšal na 1,4 milijona evrov.
Likvidnostne težave so se poleti ponovno povečale. Julija je RTVS že poročala o zadolževanju v višini 9,5 milijona evrov, med pomembnimi razlogi pa je izpostavljala zamik pričakovanih proračunskih nakazil za izvajanje zakonsko določenih programov.
Plače 14. avgusta po zagotovilih RTVS niso ogrožene
Najbolj neposredno vprašanje za zaposlene in zunanje sodelavce je, ali bo zmanjšana možnost zadolževanja vplivala na avgustovska izplačila.
RTVS zagotavlja, da ne bo.
Uprava je po navedbah zavoda že izvedla ukrepe, s katerimi je zagotovila dovolj sredstev za izplačilo julijskih plač in honorarjev, predvideno za 14. avgust.
Hkrati pa mora poiskati rešitev za naslednje tedne in mesece. Med možnostmi je tudi kredit pri komercialnih bankah, zato RTVS že pridobiva njihove ponudbe.
Takšno financiranje je lahko dražje od kratkoročnega zadolževanja znotraj državnega zakladniškega sistema, končni pogoji pa bodo odvisni od ponudb bank, višine kredita, ročnosti in drugih pogojev. Za zdaj RTVS ni sporočila, da bi takšen kredit že najela.
Zavod je že julija opozarjal, da se lahko brez dodatnih virov likvidnostne težave pozneje v letu še povečajo.
V ozadju spornih več kot 15 milijonov evrov iz državnega proračuna
RTV Slovenija kot pomemben razlog za sedanji položaj izpostavlja tudi sredstva, ki bi jih morala po njenem razumevanju zakonodaje letos prejeti za narodnostne programe in glasbeno produkcijo.
Novela zakona o RTV Slovenija je določila proračunsko sofinanciranje teh dejavnosti. Po izračunih RTVS bi letos za programe italijanske in madžarske narodne skupnosti pripadlo približno 10,88 milijona evrov, za glasbeno produkcijo pa še okoli 4,35 milijona evrov.
Skupaj gre za približno 15,23 milijona evrov.
RTVS poudarja, da programe kljub zamikom financiranja izvaja in stroške zanje sproti plačuje. Zato nastaja položaj, v katerem ima zavod obveznosti že danes, del denarja, namenjenega njihovemu financiranju, pa še ni na njegovem računu.
Pri izplačevanju sredstev se je v zadnjih mesecih zapletlo tudi zaradi različnih pravnih razlag o postopku nakazila.
Vlada je še pred menjavo oblasti prerazporedila sredstva, med njimi približno 3,5 milijona evrov za glasbeno produkcijo RTVS, vendar je bilo nato odprto vprašanje pravne podlage oziroma pogodbenega razmerja, potrebnega za dejansko izplačilo.
RTVS je zato državo pozvala, naj kot ustanoviteljica svoje obveznosti izpolni v rokih, ki zavodu omogočajo normalno izvajanje javne službe.
Zakaj ima lahko zavod denar na papirju, a težavo pri plačilih?
Sedanje težave RTVS dobro ponazarjajo razliko med poslovnim rezultatom in likvidnostjo.
Podjetje ali javni zavod lahko v letnem finančnem načrtu pričakuje dovolj prihodkov za pokritje vseh odhodkov, vendar se znajde v težavah, če velik del denarja prejme šele več mesecev po tem, ko mora poravnati plače, avtorske honorarje, dobavitelje in druge tekoče račune.
Takrat mora razliko začasno financirati z lastnimi rezervami ali kratkoročnim zadolževanjem.
RTVS je podobno situacijo pokazala že v prvem četrtletju. Takrat je pri poslovanju ustvarila približno 370.000 evrov presežka prihodkov nad odhodki, vendar se je morala zaradi časovne razporeditve denarnih tokov pri izplačilu plač kljub temu zadolžiti.
Zato podatek, da se mora RTVS zadolžiti za več milijonov evrov, sam po sebi ne pomeni enako velike poslovne izgube. Pomeni pa, da njeni tekoči denarni prilivi trenutno ne sledijo dovolj hitro tekočim obveznostim.
Naslednja težava bo zagotoviti denar za preostanek leta
Za RTVS je zato pomembnejše vprašanje od samega izplačila avgustovskih plač, kako bo financirala delovanje do konca leta.
Razlika med načrtovanimi 12 milijoni in dovoljenimi 9,5 milijona evrov zadolžitve zahteva dodaten vir, komercialno posojilo pa bi pomenilo novo finančno obveznost.
Pomemben del rešitve bo tudi odvisen od tega, kdaj in na kakšen način bodo zavodu nakazana proračunska sredstva za narodnostne programe in glasbeno produkcijo.
RTV Slovenija je že ob pripravi finančnega načrta za leto 2026 računala na proračunsko sofinanciranje. Prejšnje projekcije so kazale, da bi brez pričakovanih državnih sredstev nastala večmilijonska vrzel.
Uprava za zdaj zagotavlja, da bo izvajala vse potrebne ukrepe za nemoteno poravnavanje obveznosti. Dejstvo, da mora zavod tik pred izplačilom plač iskati dodatne vire, pa kaže, da vprašanje njegovega letošnjega financiranja še zdaleč ni dokončno rešeno.
