Dolgotrajna vročina in izjemno suha vegetacija sta sredi avgusta ustvarili nevarne razmere v velikem delu Evrope. V Franciji se je ponoči ponovno razplamtel požar v departmaju Landes, v Belgiji je ogenj zajel že skoraj 850 hektarjev naravnega območja, Nemčija pa se spopada z največjim gozdnim požarom, doslej zabeleženim v Severnem Porenju-Vestfaliji. V visoki pripravljenosti ostaja tudi Grčija, kjer močan veter močno povečuje možnost novih požarov.
Poudarki:
- V francoskem Landesu je požar zajel približno 1580 hektarjev, evakuirali pa so okoli 650 ljudi.
- V Belgiji je ogenj v manj kot dnevu prizadel skoraj 850 hektarjev naravnega območja Fagnes.
- V Nemčiji pri gašenju rekordnega požara sodeluje okoli 1400 gasilcev, Grčija pa ostaja v visoki pripravljenosti.
V Franciji se je ogenj ponoči znova okrepil
Eden največjih trenutno aktivnih požarov gori v departmaju Landes na jugozahodu Francije. Izbruhnil je v četrtek na območju okoli kraja Luglon, nato pa se je v noči na soboto ponovno okrepil.
Po najnovejših podatkih je požar prizadel približno 1580 hektarjev oziroma 15,8 kvadratnega kilometra gozdov in drugega rastja. Skupno so morali zaradi približevanja ognja doslej evakuirati okoli 650 prebivalcev in turistov, pri gašenju pa sodeluje približno 550 gasilcev. V soboto so znova vključili tudi zračne sile.
Za zdaj ni poročil, da bi ogenj uničil stanovanjske hiše, vendar se razmere hitro spreminjajo. Že v petek je bil požar le približno dva kilometra oddaljen od središča Luglona, zaprli pa so tudi več cest.
Jugozahod Francije je v letošnji požarni sezoni med najhuje prizadetimi območji v Evropi. Državo so večkrat zajeli intenzivni vročinski valovi, zelo nizka vlažnost tal in izsušeni borovi gozdovi pa gasilcem otežujejo popolno pogasitev požarišč.
Težava ni le odprt ogenj. Na požganih območjih lahko pod površjem in v koreninah še več dni ostajajo žarišča, ki se ob vetru ponovno razplamtijo.
Prav to se je zgodilo tudi pri sedanjem požaru v Landesu, kjer so se razmere po nočnem ponovnem širjenju znova poslabšale.
V Belgiji skoraj 850 hektarjev, v Nemčiji rekord za deželo
Zelo resne razmere so tudi precej severneje, kjer tako veliki gozdni požari tradicionalno niso tako pogosti kot v Sredozemlju.
V naravnem območju Fagnes oziroma Visokem barju na vzhodu Belgije je požar izbruhnil v petek okoli poldneva in se nato ponoči hitro širil. Do sobotnega dopoldneva je ogenj prizadel že skoraj 850 hektarjev vegetacije.
Na pomoč lokalnim gasilskim enotam so prišle ekipe iz drugih delov Belgije in sosednje Nemčije. V intervencijo so vključili tudi helikopterje, saj gre deloma za težko dostopen teren, kjer gori tudi šota. Takšni požari so posebej zahtevni, ker lahko ogenj prodre pod površje in tam vztraja tudi potem, ko na površini skoraj ni več vidnih plamenov.
Le nekaj deset kilometrov čez mejo poteka še večja intervencija v nemškem Hürtgenskem gozdu v pokrajini Eifel.
Požar je največji, ki so ga doslej zabeležili v nemški zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija. V soboto ga je skušalo omejiti približno 1400 gasilcev, lokalne oblasti pa so sporočile, da jim je ponoči uspelo doseči pomemben napredek in da ogenj postopoma spravljajo pod nadzor.
Razmere so bile še v petek bistveno nevarnejše. Ogenj se je približal naselju Gey, zato so morali evakuirati več kot 1800 oziroma po poznejših podatkih več kot 2000 prebivalcev. Gorelo je na približno 300 hektarjih.
Gašenje dodatno otežuje nenavadna nevarnost: v gozdu so še vedno neeksplodirana ubojna sredstva iz druge svetovne vojne. Med požarom so se slišale tudi posamezne eksplozije, zaradi česar gasilci na nekaterih območjih ne morejo varno delovati na običajen način. Nemška vojska je za izdelavo dostopnih poti poslala tudi dve oklepni vozili.
Grčija ostaja v visoki pripravljenosti, suša pa zajema velik del Evrope
V Grčiji so gasilske službe v zadnjih 24 urah obravnavale več kot 50 kmetijskih in gozdnih požarov. Večino so uspeli omejiti v začetni fazi, vendar država zaradi močnega vetra ostaja v zelo visoki stopnji pripravljenosti.
Za soboto velja zelo velika požarna nevarnost na številnih območjih, podobno opozorilo pa je že izdano tudi za nedeljo. Med bolj ogroženimi območji so deli Atike, Evije, Krete, Kikladov in drugih egejskih otokov.
Grčija ima za seboj že več zelo zahtevnih požarnih intervencij. V začetku avgusta je velik požar zahodno od Aten požgal okoli 11.100 hektarjev, med gašenjem pa sta v trčenju dveh helikopterjev umrla dva člana posadke.
Sredi tedna je ogenj dosegel tudi turistično območje Siviri na Halkidikiju, kjer so morali več sto domačinov in turistov evakuirati, del tudi po morju.
Skupni imenovalec številnih letošnjih evropskih požarišč so dolgotrajno pomanjkanje padavin, visoke temperature in izredno suha vegetacija.
Skupno raziskovalno središče Evropske komisije je ta teden opozorilo, da se je suša zaradi ponavljajočih se vročinskih valov in pomanjkanja dežja v juliju in avgustu še poslabšala. Loire, Ren, Donava in Pad so avgusta dosegli rekordno nizke vodostaje za ta čas leta.
Takšne razmere ne pomenijo, da vročina sama povzroči požar. Večino požarov zanetijo človeške dejavnosti, tehnične napake ali naravni pojavi, kot je strela. Vročina, suša in veter pa močno določajo, kako hitro in kako daleč se bo ogenj po izbruhu razširil.
Zelo suha trava, grmovje in gozdna podrast lahko ob močnem vetru omogočijo, da relativno majhen začetni požar v kratkem času preraste v obsežno intervencijo.
Prav zato dogodki od jugozahodne Francije do belgijsko-nemške meje kažejo, da požarna nevarnost letos ni omejena le na tradicionalno najbolj izpostavljene dele Sredozemlja. Dokler ne pridejo obilnejše in dolgotrajnejše padavine, bodo gasilske službe v številnih evropskih državah ostale v povečani pripravljenosti.
