Kriza v Ceuti je notranje ministre Evropske unije prisilila k izrednemu videokonferenčnemu sestanku. Države so podprle Španijo in se dogovorile za tesnejši nadzor zunanje meje, vendar niso sprejele nove zakonodaje, obveznih premestitev migrantov ali notranjih mejnih kontrol, ki bi neposredno veljale tudi za Slovenijo.
Poudarki:
- Kriza v Ceuti je sprožila izredni sestanek notranjih ministrov EU, vendar novih zavezujočih ukrepov še niso sprejeli.
- Slovenija zahteva okrepljen Frontex, doslednejša vračanja in enotno izvajanje evropskega migracijskega pakta.
- EU po uradnih podatkih ni zaznala premikov iz Ceute proti celinski Španiji ali drugim članicam.
Množični prehodi iz Maroka v špansko severnoafriško mesto so postali prvi veliki preizkus novega evropskega pakta o migracijah in azilu, ki se uporablja od junija. Dogajanje je razkrilo tudi politične razlike med članicami: nekatere zahtevajo še strožji nadzor, druge opozarjajo, da je treba poleg varovanja meje zagotoviti zakonito obravnavo ljudi in preprečiti humanitarne tragedije.
Kaj je sprožila kriza v Ceuti
Ceuta je špansko ozemlje na severni afriški obali in ena od dveh kopenskih meja med Evropsko unijo in Afriko. Konec julija se je proti mestu usmerilo več deset tisoč ljudi, številni po kopnem, drugi pa so poskušali mejno oviro obiti po morju.
Ocene celotnega števila prehodov in poskusov prehoda se razlikujejo. Reuters je sprva poročal o približno 50.000 ljudeh, drugi mediji pa so navajali od približno 60.000 do 72.000. Številke niso nujno neposredno primerljive, saj nekateri podatki vključujejo poskuse prehoda, drugi dejanske prihode, del ljudi pa se je hitro vrnil v Maroko.
Po zadnjih uradnih informacijah, ki so jih notranji ministri prejeli od Španije in Evropske komisije, je bila velika večina ljudi že vrnjena. Svet EU je ob koncu sestanka zapisal, da ni bilo zaznanega nadaljnjega gibanja proti celinski Španiji ali drugim državam članicam.
Ta podatek je pomemben tudi za Slovenijo. Za zdaj ni dokazov, da bi dogajanje v Ceuti povzročilo nov migracijski tok po zahodnobalkanski ali kateri drugi poti proti Sloveniji.
Slovenija zahteva več Frontexa in učinkovitejša vračanja
Slovenijo je na videokonferenci zastopal minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz. Izrazil je solidarnost s Španijo, obenem pa zahteval dosledno izvajanje azilne politike, hitrejša vračanja oseb, ki ne izpolnjujejo pogojev za zaščito, in okrepljeno delovanje evropske agencije za mejno stražo Frontex.
Minister je ocenil, da bi se del ljudi, ki še niso bili vrnjeni, lahko pozneje gibal po EU. To je bila politična oziroma varnostna ocena, ne potrditev že zaznanih poti. Uradno sporočilo Sveta EU, objavljeno po koncu sestanka, nasprotno navaja, da premikov proti drugim članicam trenutno niso zaznali.
Slovenija je podprla predvsem:
- krepitev nadzora zunanjih meja EU,
- učinkovitejše sodelovanje z državami izvora in tranzita,
- boj proti tihotapskim mrežam,
- hitrejše vračanje oseb brez pravice do bivanja,
- uporabo skupnih pravil evropskega migracijskega pakta,
- izboljšanje sistemov zgodnjega opozarjanja.
Frontex je v Ceuti že prisoten in je po navedbah evropskega komisarja za notranje zadeve pripravljen ponuditi dodatno pomoč. Obseg pomoči, število dodatnega osebja in stroški operacije še niso bili javno natančno predstavljeni.
Dezinformacije naj bi spodbudile množične prihode
Španske in maroške oblasti trdijo, da so k množičnemu prihodu prispevale zavajajoče objave na družbenih omrežjih, dejavnost tihotapskih mrež in napačne razlage sodne odločbe o vračanju ljudi, ki mejo obidejo po morju.
Po španski razlagi so tihotapci širili sporočila, da ljudi, ki priplavajo do Ceute, ne bo mogoče vrniti. Špansko vrhovno sodišče je določilo, da pri takšnih prihodih ni dopustno avtomatično vračanje brez ustreznega postopka. To pa ne pomeni splošne pravice do vstopa ali ostanka v Španiji.
Notranji ministri EU so zato poleg klasičnega mejnega nadzora izpostavili spremljanje dogajanja pred mejo, pravočasno izmenjavo informacij in prepoznavanje organiziranih dezinformacijskih kampanj.
Svet EU je omenil tudi možnost tujega informacijskega vmešavanja, vendar ni javno navedel konkretne države ali predstavil dokazov, da je bila kriza organizirana od zunaj. Za zdaj je potrjeno predvsem, da so se po družbenih omrežjih širila zavajajoča sporočila in da so jih uporabljale tihotapske mreže.
Novih obveznosti za Slovenijo za zdaj ni
Izredni sestanek ni uvedel novih kontrol na slovenskih mejah, dodatnih postopkov za prebivalce ali nove obveznosti sprejemanja prosilcev za azil.
Prav tako ni bila sprejeta odločitev o:
- obvezni premestitvi ljudi iz Ceute v Slovenijo,
- ponovni uvedbi nadzora na vseh notranjih schengenskih mejah,
- novih kvotah za posamezne članice,
- posebnem finančnem prispevku Slovenije,
- spremembi slovenskih azilnih postopkov.
Države bodo za zdaj uporabljale že obstoječa pravila in instrumente. Glavno pravno podlago predstavlja evropski pakt o migracijah in azilu, ki med drugim ureja preverjanje oseb na zunanji meji, postopke za mednarodno zaščito, vračanja in solidarnost med državami članicami.
Kriza je pomembna zato, ker bo pokazala, ali lahko članice v praksi dovolj hitro izmenjujejo podatke, pomagajo državi na zunanji meji in hkrati izvajajo postopke, ki jih zahteva evropsko in mednarodno pravo.
Zakaj so se države sprle glede schengenskega območja
Največ političnih napetosti je povzročila odločitev Italije, da uvede začasne kontrole potnikov, ki prihajajo iz Španije po zraku in morju. Italijanska vlada je ukrep utemeljila z varnostnimi pomisleki, čeprav Ceuta ni vključena v schengensko območje na enak način kot celinska Španija.
Španska vlada vztraja, da schengensko območje ni bilo ogroženo. To stališče je po sestanku podprlo tudi več drugih notranjih ministrov, uradno sporočilo Sveta EU pa navaja, da gibanja iz Ceute proti drugim članicam niso zaznali.
Italijanski nadzor zato ni skupni ukrep EU, temveč nacionalna odločitev. Za potnike iz Slovenije, ki potujejo v Španijo ali čez Italijo, trenutno ni bila napovedana splošna sprememba pravil, vendar so na posameznih letih in povezavah mogoča dodatna preverjanja dokumentov.
Kaj bo sledilo po krizi v Ceuti
Ministri so se dogovorili, da bodo nadaljevali priprave na redno srečanje notranjih ministrov v začetku oktobra in na oktobrsko zasedanje Evropskega sveta.
V prihodnjih tednih bodo razpravljali predvsem o:
- dodatni podpori Španiji in Frontexu,
- sistemih zgodnjega opozarjanja,
- odnosih z Marokom,
- preprečevanju tihotapljenja ljudi,
- hitrejšem izvajanju vračanj,
- odzivu na dezinformacije,
- praktičnem izvajanju migracijskega pakta.
Gre za politične usmeritve, ne za že sprejete nove predpise. Evropska komisija je predlagala tudi okrepitev tehnične in finančne pomoči Maroku pri nadzoru meje, vendar končni znesek, pogoji financiranja in dodatne obveznosti še niso potrjeni.
Kriza v Ceuti je tako za zdaj predvsem preizkus pripravljenosti EU. Neposrednega novega migracijskega pritiska na Slovenijo uradni podatki ne potrjujejo, politični pritisk za strožji nadzor meja in učinkovitejša vračanja pa se bo po tem dogodku skoraj zagotovo še povečal.
