Od 31. julija 2026 bi morala v državah Evropske unije veljati okrepljena pravica do popravila, ki proizvajalcem nalaga servisiranje nekaterih telefonov, tablic, televizorjev in gospodinjskih aparatov tudi po izteku zakonskega jamstva. Toda nova ureditev ima pomembne omejitve: ne zajema vseh izdelkov, »razumna cena« ni natančno določena, nekatere države pa pravil še niso pravočasno prenesle v svojo zakonodajo.
Poudarki:
- Pravica do popravila zahteva servis izbranih naprav tudi po izteku zakonskega jamstva, kadar je popravilo tehnično mogoče.
- Ob izbiri popravila se obdobje odgovornosti prodajalca praviloma enkrat podaljša za najmanj 12 mesecev.
- Pravila ne zajemajo vseh izdelkov, evropska servisna platforma pa bo v celoti zaživela šele januarja 2028.
Direktiva o skupnih pravilih za spodbujanje popravila blaga je bila sprejeta junija 2024, države članice pa so jo morale prenesti v svoje predpise in začeti uporabljati najpozneje 31. julija 2026. Njen namen je zmanjšati število naprav, ki končajo med odpadki samo zato, ker je popravilo predrago, zapleteno ali ga proizvajalec ne želi ponuditi.
Kaj pravica do popravila dejansko zahteva?
Največja novost se nanaša na obdobje po izteku zakonskega jamstva za skladnost. Proizvajalec bo moral za vključene skupine izdelkov ponuditi popravilo v razumnem času in po razumni ceni, razen kadar popravilo tehnično ni mogoče.
Če proizvajalec nima sedeža v Evropski uniji, lahko obveznost preide na njegovega pooblaščenega zastopnika, uvoznika ali distributerja. Potrošnik torej ne bi smel ostati brez možnosti servisiranja samo zato, ker je napravo izdelalo podjetje zunaj EU.
Proizvajalci bodo morali potrošnikom omogočiti tudi lažji dostop do informacij o popravilih. Na spletnih straneh ali v navodilih bodo morali objaviti podatke o servisnih storitvah in okvirnih cenah običajnih popravil.
Direktiva jim poleg tega prepoveduje uporabo pogodbenih določil, strojnih rešitev ali programske opreme, ki bi neupravičeno preprečevala popravilo. To je pomembno predvsem pri napravah, pri katerih lahko programska oprema zavrne zamenjani sestavni del ali omeji njegovo delovanje samo zato, ker ga ni vgradil pooblaščeni servis. Omejitev je še vedno dovoljena, kadar zanjo obstajajo legitimni in objektivni razlogi, denimo varnost naprave ali zaščita podatkov.
Katere naprave zajema pravica do popravila?
Nova pravila ne pomenijo splošne pravice do popravila vsega, kar lahko kupimo. Obveznost proizvajalca velja samo za skupine izdelkov, za katere evropski predpisi že določajo zahteve glede popravljivosti.
Trenutno so med pomembnejšimi kategorijami:
- pralni in pralno-sušilni stroji,
- pomivalni stroji,
- hladilniki in zamrzovalniki,
- televizorji ter drugi elektronski zasloni,
- pametni in brezžični telefoni,
- tablični računalniki,
- sušilni stroji,
- strežniki in izdelki za shranjevanje podatkov,
- določena varilna oprema,
- lokalni grelniki prostorov.
Baterije za električna kolesa in električne skiroje bodo v ustrezni okvir vključene od 18. februarja 2027. Seznam se bo lahko širil, ko bo EU sprejela zahteve glede popravljivosti za dodatne skupine izdelkov.
Med izdelki, za katere najmočnejše obveznosti trenutno ne veljajo, so številni kavni aparati, slušalke, manjši kuhinjski pripomočki in druge pogosto uporabljene elektronske naprave. Tudi pri sesalnikih je položaj zapleten, saj jih direktiva omenja, veljavna posebna pravila pa še ne določajo vseh potrebnih zahtev glede rezervnih delov in popravljivosti.
Popravilo lahko prinese dodatno leto varstva
V času odgovornosti prodajalca za neskladnost blaga lahko potrošnik še naprej izbira med popravilom in zamenjavo, kadar so izpolnjeni zakonski pogoji.
Če izbere popravilo, se obdobje odgovornosti prodajalca enkrat podaljša za najmanj 12 mesecev od izvedenega popravila. Prodajalec mora potrošnika pred odločitvijo obvestiti o možnosti podaljšanja.
Ta sprememba se ne uporablja za prodajne pogodbe, sklenjene pred 31. julijem 2026. Kupec starejše naprave zato ne more samodejno zahtevati dodatnega leta varstva samo na podlagi nove evropske direktive.
Popravilo v okviru zakonskega jamstva mora biti za potrošnika brezplačno, opravljeno v razumnem času in brez znatnih nevšečnosti. Prodajalec lahko med posegom zagotovi tudi nadomestno napravo, vendar direktiva tega ne določa kot obveznost v vseh primerih.
»Razumna cena« ostaja šibka točka pravil
Evropska pravila ne določajo enotnega cenika rezervnih delov ali najvišje dovoljene cene popravila. Zahtevajo le, da cena ne sme biti postavljena tako visoko, da bi potrošnika odvrnila od popravila.
To pušča precej prostora za različno razlago. Proizvajalec bi lahko ponudil popravilo, vendar bi skupna cena dela, rezervnega dela in prevoza še vedno dosegla velik delež vrednosti nove naprave.
Evropsko gibanje za pravico do popravila zato opozarja, da bo resnična učinkovitost pravil odvisna od cen rezervnih delov, dostopa neodvisnih serviserjev in nadzora nacionalnih organov. Direktiva sicer zahteva učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni, njihovo natančno višino pa določijo posamezne države.
Kaj pravica do popravila pomeni v Sloveniji?
Slovensko Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je maja 2026 pojasnilo, da bodo nove pravice začele veljati po prenosu direktive v nacionalno zakonodajo. Predvidene spremembe naj bi bile vključene v novelo Zakona o varstvu potrošnikov, označeno kot ZVPot-1A.
Toda javno dostopna evidenca eUprave je predlog 3. julija 2026 še vedno označevala kot gradivo v medresorskem usklajevanju in pri Službi vlade za zakonodajo. Ob pripravi članka ni bilo mogoče potrditi, da je bila novela že dokončno sprejeta in objavljena. To pomeni, da ni varno domnevati, da so vse nove evropske pravice v Sloveniji že povsem operativne, čeprav je evropski rok za prenos potekel.
Podoben položaj je tudi drugod po Evropi. Organizacija Right to Repair Europe je tik pred iztekom roka ugotovila, da je dokončan prenos pravil Evropski komisiji uradno sporočila le peščica držav. Potrošniki zato vsaj začasno ne bodo imeli povsem enakega varstva v vseh članicah.
Evropska platforma za serviserje prihaja pozneje
Direktiva predvideva tudi evropsko spletno platformo, prek katere bo mogoče iskati serviserje glede na vrsto izdelka, lokacijo, pogoje popravila in predvideni čas izvedbe.
Evropska komisija mora skupni spletni vmesnik pripraviti do 31. julija 2027. Nacionalni deli bodo morali biti nato povezani z njim, celoten sistem pa naj bi za potrošnike predvidoma zaživel januarja 2028. Registracija serviserjev bo prostovoljna, uporaba platforme za potrošnike pa brezplačna.
Serviserji bodo lahko uporabili tudi standardizirani evropski obrazec z informacijami o popravilu. Na njem bodo navedeni cena, trajanje, pogoji in morebitne dodatne storitve. Uporaba obrazca ne bo obvezna, vendar bodo morali ponujeni pogoji, ko ga serviser izda, ostati veljavni 30 dni.
Kaj naj kupec naredi ob okvari naprave?
Preden sprejmete ponudbo za novo napravo, od prodajalca ali proizvajalca zahtevajte pisno pojasnilo:
- ali je izdelek vključen med naprave z obveznim popravilom,
- koliko stanejo diagnostika, rezervni del, delo in prevoz,
- kako dolgo bo popravilo trajalo,
- ali boste med popravilom dobili nadomestno napravo,
- koliko časa velja jamstvo za opravljeno popravilo.
Pri telefonu, tablici ali računalniku pred oddajo na servis izdelajte varnostno kopijo, odstranite občutljive podatke, odjavite pomembne račune in po možnosti omogočite servisni način. Pravica do popravila sama po sebi ne odpravlja tveganja, da bi serviser med diagnostiko lahko dostopal do shranjenih podatkov.
Nova evropska ureditev je pomemben premik, vendar še ni popolna rešitev. Največ bo odvisno od tega, kako bodo države izvajale nadzor in ali bodo proizvajalci popravila ter rezervne dele res ponudili po cenah, pri katerih bo obnova naprave smiselnejša od nakupa nove.
Preberite tudi:
- EU leta 2027 uvaja lažje zamenljive baterije
- Tesla je želela preskočiti odpoklic, ameriški regulator pa je zdaj odločil drugače
