Dolgo opuščeni Gradič Sulkowsky v Bresternici naj bi v prihodnjih letih dobil povsem novo vlogo. Mestna občina Maribor namerava nekdanjo podružnično šolo preurediti v regijski skupnostni center za demenco, namenjen osebam z demenco, njihovim svojcem in strokovnim delavcem. Projekt je že dobil 1,158 milijona evrov državnega in evropskega sofinanciranja. Občina pa ima za sosednje zemljišče še večji dolgoročni načrt – do leta 2030 želi tam vzpostaviti tudi hišo hospic.
Poudarki:
- Center za demenco v Bresternici je ocenjen na skoraj dva milijona evrov, 1,158 milijona bo pokritega s sofinanciranjem.
- V nekdanjem Gradiču Sulkowsky bodo med drugim dnevni center, svetovanje svojcem, podporne skupine in izobraževanja.
- Občina ob objektu načrtuje tudi hišo hospic, vendar je ta projekt šele v začetni fazi in ga pričakuje okoli leta 2030.
Center za demenco je že precej bližje uresničitvi
Od obeh načrtovanih projektov je veliko dlje skupnostni center za demenco v Bresternici.
Mestna občina Maribor je bila skupaj z Občino Ormož in Mestno občino Novo mesto izbrana na razpisu ministrstva za solidarno prihodnost za vzpostavitev treh centrov za demenco v vzhodni kohezijski regiji. Za mariborski projekt je bilo odobrenih največ dovoljenih 1.158.000 evrov, pri čemer 85 odstotkov sredstev prihaja iz evropskega kohezijskega financiranja, preostanek pa predstavlja slovenska udeležba.
Celotna investicija je po trenutno objavljenih podatkih Mestne občine Maribor ocenjena na 1.965.664 evrov z DDV, občinski delež pa na nekaj več kot 807.000 evrov. Projekt je v uradni evidenci občine predviden do konca novembra 2028.
Projektna dokumentacija se trenutno pripravlja. Občina želi še letos vložiti zahtevo za gradbeno dovoljenje, v letu 2027 izvesti izbor izvajalca in nato začeti gradbena ter obrtniška dela. Po pogojih financiranja morajo biti prostori urejeni do konca leta 2028.
V njem ne bo doma za starejše, ampak nekaj drugega
Center ni zamišljen kot klasična institucionalna namestitev, v kateri bi ljudje z demenco stalno živeli.
Pomemben del naj bi predstavljalo dnevno varstvo. Oseba z demenco bi lahko del dneva preživela v varnem in prilagojenem okolju, nato pa se vrnila domov. Takšen model lahko pomembno razbremeni svojce, ki pogosto večino vsakodnevne oskrbe prevzamejo sami.
Direktorica Centra za pomoč na domu Maribor Barbara Žgajner je za N1 pojasnila, da naj bi dnevno varstvo predstavljalo nekakšen most med življenjem doma in institucionalnim varstvom: osebi z demenco omogoča strukturiran dan, družinskemu oskrbovalcu pa nekaj časa za delo, opravke ali počitek.
Poleg tega bodo v centru prostori za svetovanje, delavnice, podporne skupine in izobraževanje.
Program ne bo namenjen samo svojcem. Državni razpis predvideva tudi izobraževanje ljudi, ki pri svojem delu pogosto prihajajo v stik z osebami z demenco – od zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu do policistov, voznikov javnega prometa, trgovcev in bančnih uslužbencev.
Upravljanje centra naj bi prevzel Center za pomoč na domu Maribor.
Po besedah Žgajnerjeve ima približno deset odstotkov njihovih sedanjih uporabnikov oceno oziroma diagnozo demence, zato se z naraščajočimi potrebami srečujejo že pri vsakodnevnem delu.
Skoraj četrtina Mariborčanov je starejša od 65 let
Projekt je tesno povezan z demografskimi spremembami.
Mestna občina Maribor navaja, da delež prebivalcev, starejših od 65 let, že presega 23 odstotkov. Tudi v širši vzhodni Sloveniji je staranje prebivalstva izrazito, zato se povečuje število družin, ki potrebujejo pomoč pri dolgotrajni oskrbi in demenci.
Prav zato so bili državni razpisi za skupnostne centre omejeni na vzhodno kohezijsko regijo.
Mariborski župan Saša Arsenovič je ob predstavitvi projekta poudaril, da je skoraj vsak četrti prebivalec občine starejši od 65 let in da mesto takšne programe potrebuje že danes.
Maribor v projektu ni sam. Med občinskimi partnerji so še Selnica ob Dravi, Hoče-Slivnica, Pesnica in Ruše, strokovno mrežo pa dopolnjujejo Center za pomoč na domu Maribor, Dom pod Gorco, Spominčica Maribor in druge organizacije.
Dotrajani Gradič Sulkowsky bodo morali temeljito obnoviti
Lokacija je zanimiva tudi zaradi same stavbe.
Nekdanja podružnična šola Bresternica je umeščena v Gradič Sulkowsky, zgodovinski objekt, katerega začetki segajo v 16. stoletje. Sprva je bila na tem mestu viničarija, pozneje pa je nastal letni dvorec z značilno neorenesančno fasado. Po drugi svetovni vojni so ga preuredili v stanovanja, pozneje je v njem delovala podružnica OŠ Kamnica.
Objekt je spomenik lokalnega pomena, zato prenova ne bo preprosta.
Streha zamaka, fasada in stavbno pohištvo so dotrajani, sanitarna inšpekcija pa je nujne ukrepe zahtevala že leta 2006. Pri prenovi bo treba hkrati ohraniti zgodovinsko zunanjost in notranjost prilagoditi ljudem z gibalnimi, senzornimi in kognitivnimi ovirami.
Predvidene so statična utrditev, energetska sanacija, nove inštalacije ter notranja ureditev, pri kateri bodo posebej pomembni jasna orientacija, dovolj svetlobe in občutek domačnosti.
Če bo projekt izveden po načrtih, bo tako ena dolgo opuščenih stavb v Bresternici po več desetletjih ponovno dobila vsakodnevno javno funkcijo.
Ob centru naj bi zrasla še hiša hospic
Še precej bolj dolgoročen je drugi del načrta.
Na nepozidanem zemljišču ob Gradiču Sulkowsky želi občina postaviti hišo hospic, namenjeno ljudem v zadnjem obdobju življenja, pri katerih bivanje doma ni mogoče ali primerno.
Za razliko od centra za demenco tu gradnja še ni tik pred začetkom.
»Pri tem projektu smo še na začetku,« je ob predstavitvi povedala Neva Pipan z Mestne občine Maribor. Občina trenutno ureja zemljiškopravne in prostorske pogoje. Objekt naj bi stal na občinski parceli, občina pa je dodatno odkupila še dve zemljišči.
Po trenutnem načrtu naj bi hiša hospic zaživela okoli leta 2030.
Maribor si takšen objekt želi že več let. Stacionarna hospic oskrba je v Sloveniji zelo omejena, medtem ko Slovensko društvo Hospic že dolgo zagotavlja predvsem podporo umirajočim in njihovim svojcem na domu ter v drugih ustanovah.
Občina vidi center za demenco in hospic kot programa, ki se dopolnjujeta: oba sta namenjena ljudem in družinam v življenjskih obdobjih, v katerih potrebujejo izrazito individualno in skupnostno podporo.
Prav pri hospicu so se pojavili prvi pomisleki krajanov
Medtem ko predstavitev centra za demenco večjega nasprotovanja ni sprožila, je nekaj prebivalcev Bresternice izrazilo pomisleke glede umestitve hiše hospic v to okolje.
Predsednik Krajevne skupnosti Bresternica-Gaj Primož Hedl je napovedal predlog za podaljšanje javne razgrnitve prostorskega akta.
Njegovo stališče je, da je pri tako občutljivem projektu pomembno, da ga razumejo in sprejmejo tudi neposredni sosedje. O načrtu naj bi razpravljal še svet krajevne skupnosti.
To pomeni, da je pri hiši hospic pred občino še več odprtih vprašanj – od prostorskega umeščanja in projektne dokumentacije do financiranja ter končnega modela upravljanja.
Pri centru za demenco je slika precej jasnejša: lokacija je določena, financiranje je zagotovljeno, partnerji so izbrani in priprava projekta že poteka.
Če bo časovnica zdržala, bi lahko tako Bresternica do konca desetletja postala območje dveh pomembnih novih programov socialnega in zdravstvenega varstva – eden bo namenjen življenju z demenco, drugi pa dostojni podpori ob njegovem zaključevanju.
