Po več tednih relativnega zatišja sta ZDA in Iran znova izmenjala vojaške napade, s čimer se povečuje nevarnost novega kroga zaostrovanja šest mesecev trajajočega konflikta. Ameriške sile so v nedeljo napadle dva iranska izstrelitvena sistema na otoku Larak v Hormuški ožini, Iran pa je nato sporočil, da je z balističnimi raketami napadel ameriški oporišči v Jordaniji. Jordanija je potrdila prestrezanje osmih raket, medtem ko so Združeni arabski emirati zavrnili iranske trditve o napadu na letalsko oporišče Al Minhad.
Poudarki:
- ZDA so prvič po 29. juliju napadle cilje v Iranu in uničile dva izstrelitvena sistema na otoku Larak.
- Iran trdi, da je odgovoril z napadi na ameriške cilje v Jordaniji; Jordanija je prestregla osem raket.
- ZAE zanikajo napad na oporišče Al Minhad, potrdili pa so prestrezanje drona, ki se je približeval iz smeri Irana.
ZDA napadle otok sredi ene najpomembnejših energetskih poti sveta
Ameriško centralno poveljstvo Centcom je nedeljsko operacijo opisalo kot »omejen in natančen« ukrep proti silam iranske revolucionarne garde, ki naj bi predstavljale neposredno nevarnost za plovbo skozi Hormuško ožino.
Po navedbah Centcoma so ameriške sile opazile pripadnike revolucionarne garde, ki naj bi na otoku Larak pripravljali dva izstrelitvena sistema za uporabo raket z morskimi minami. ZDA trdijo, da bi bilo orožje namenjeno ponovnemu miniranju strateške plovne poti.
Larak leži ob vhodu v Perzijski zaliv nedaleč od pristanišča Bandar Abas in neposredno ob glavnih ladijskih poteh skozi Hormuško ožino.
Ameriška vojska je prejšnji teden sporočila, da je končala odstranjevanje min iz mednarodnih plovnih poti. Predsednik Donald Trump je ob tem Iran opozoril, da bodo ZDA ukrepale proti vsakemu novemu poskusu polaganja min.
Nedeljski napad je bil prvi javno potrjeni ameriški napad na Iran po 29. juliju, ko so ZDA izvedle obsežnejši val napadov na položaje revolucionarne garde in obalne obrambne sisteme.
Iran dogodek predstavlja povsem drugače. Revolucionarna garda je sporočila, da so bili v ameriškem napadu ubiti in ranjeni njeni pripadniki ter civilisti, vendar natančnega števila žrtev ni objavila. Teh navedb za zdaj ni bilo mogoče neodvisno potrditi.
Iran sporočil, da je napadel dve ameriški oporišči v Jordaniji
Odgovor Teherana je sledil nekaj ur pozneje.
Iranski državni mediji so objavili posnetke domnevnih izstrelitev balističnih raket in sporočili, da sta bili tarči dve ameriški vojaški oporišči v Jordaniji, povezani z ameriško operacijo proti Laraku.
Jordanske oborožene sile so potrdile, da je njihova zračna obramba v ponedeljek zgodaj zjutraj zaznala in sestrelila osem raket, ki so vstopile v jordanski zračni prostor.
V uradnem sporočilu Jordanija njihovega izvora ni navedla, prav tako ni potrdila iranskih navedb o zadetkih ameriških objektov. Po navedbah jordanske vojske so bile rakete uničene, preden bi lahko ogrozile prebivalce ali premoženje.
Reuters navaja tudi poročilo ameriškega novinarja, ki se je skliceval na ameriški vojaški vir, po katerem je bila prestrežena skoraj vsa prihajajoča salva in ni bilo pomembnejših posledic. Ameriška vojska podrobnega poročila o morebitni škodi ali žrtvah doslej ni objavila.
Iran trdi, da je napadel tudi ZAE, Emirati to odločno zanikajo
Še bolj nejasno je dogajanje v Združenih arabskih emiratih.
Iranska vojska je sporočila, da je z več brezpilotnimi letalniki napadla letalsko oporišče Al Minhad, kjer je prisotno tudi ameriško vojaško osebje. Po iranskih navedbah naj bi napad ciljal območja z ameriškimi helikopterji in drugim vojaškim osebjem.
Obrambno ministrstvo ZAE je to trditev izrecno zavrnilo.
»Poročila o napadu na letalsko oporišče Al Minhad so neutemeljena,« so sporočili emiratski obrambni organi ter pozvali k spremljanju uradnih informacij.
Je pa ministrstvo potrdilo drug dogodek: emiratske sile so nad teritorialnimi vodami zaznale brezpilotno letalo, ki se je približevalo iz smeri Irana, in proti njemu ukrepale.
Zato trenutno ni dokazov, da je bil Al Minhad dejansko napaden, potrjena pa je bila prisotnost najmanj enega drona, ki se je z iranske strani približeval ozemlju Emiratov.
Iran je poleg tega sporočil, da je nad območjem Hormuške ožine sestrelil ameriški dron. Tudi te navedbe ZDA do zdaj niso neodvisno potrdile.
Trump objavil posnetek »uničenega« iranskega naftnega otoka – izkazal se je za umetno ustvarjenega
Dodatno zmedo je povzročil ameriški predsednik Donald Trump.
Nekaj ur po začetku novega kroga spopadov je na Truth Social objavil videoposnetek eksplozij na iranskem otoku Harg oziroma Kharg, ob njem pa zapisal, da je otok »razstreljen na drobce«.
Harg je za Iran izjemno pomemben, saj je pred začetkom vojne prek njegovega terminala potekalo približno 90 odstotkov iranskega izvoza nafte. Resnični obsežen napad na otok bi zato lahko imel velike posledice tako za iransko gospodarstvo kot svetovni naftni trg.
Toda za takšen napad ni dokazov.
Reuters je s programsko analizo ugotovil, da je bil posnetek, ki ga je objavil Trump, po vsej verjetnosti ustvarjen z umetno inteligenco. Več ur po objavi ni bilo nobenih neodvisnih dokazov o napadu na Harg, Pentagon in Bela hiša pa dodatnih informacij nista posredovala.
Vodja iranske državne naftne družbe Hamid Bovard je Trumpovo objavo označil za neresnično ter zatrdil, da so razmere na otoku mirne in da naftne operacije potekajo.
Trumpove objave zato za zdaj ni mogoče razumeti kot potrditev dejanskega ameriškega napada na Harg.
Hormuška ožina je znova v središču konflikta
Vojaško zaostrovanje prihaja v posebej občutljivem trenutku.
Pred začetkom vojne je skozi Hormuško ožino potovala približno petina svetovne trgovine s surovo nafto in utekočinjenim zemeljskim plinom. Zaradi spopadov, min, napadov na ladje in različnih omejitev je letošnji promet močno upadel.
Po podatkih, ki jih navaja Reuters, je bilo čez vikend na javno vidnih sistemih zaznanih le okoli pet prehodov trgovskih ladij z blagom na dan. Dejanska številka je lahko nekoliko višja, saj nekatere ladje zaradi varnosti izklapljajo svoje oddajnike.
Pred vojno je ožino dnevno prečkalo približno 130 različnih plovil. AP navaja, da je Trump prejšnji teden govoril o 24 prehodih, vendar je tudi to le majhen del običajnega prometa.
Iran vztraja, da plovna pot za ladje brez njegovega dovoljenja ni povsem odprta, medtem ko Washington trdi, da mora biti mednarodna plovba skozi ožino prosta.
Prav spor glede nadzora in pogojev plovbe je postal eno osrednjih nerešenih vprašanj konflikta.
Po mesecih premirij in dogovorov znova nevarnost večjega spopada
Sedanji konflikt se je začel 28. februarja, ko so ZDA in Izrael izvedli napade na Iran. Pozneje je sledilo več obdobij prekinitve spopadov.
Aprila je bilo doseženo začasno premirje, junija pa sta Washington in Teheran dosegla memorandum o soglasju, ki naj bi podaljšal prekinitev ognja in odprl pot k ponovnemu odprtju Hormuške ožine ter širšemu političnemu dogovoru. Trajnega miru iz tega ni bilo.
Spori glede izvajanja dogovora, ameriških sankcij, blokade iranskih pristanišč in plovbe skozi Hormuz so povzročili nove kroge napadov. Konec avgusta so diplomatska prizadevanja ponovno zastala, Washington pa je začel poudarjati predvsem gospodarski pritisk na Teheran.
Ameriški finančni minister Scott Bessent je zdaj napovedal celo nove sekundarne sankcije skoraj vsak teden, sprva predvsem proti bankam, ki poslujejo z Iranom.
Iran medtem ameriški napad na Larak označuje za agresijo.
Predsednik Masud Pezeškian je v ponedeljek dejal, da Iran vojne ne išče, vendar bo na napade odgovoril.
Nafta se je na novo zaostrovanje že odzvala
Razmere so nemudoma vplivale tudi na energetske trge.
Cena severnomorske nafte Brent se je ob začetku novega tedna dvignila za približno dva odstotka in se ponovno približala 90 dolarjem za sod, saj vlagatelje skrbi predvsem možnost dodatnega omejevanja plovbe skozi Hormuško ožino.
Nedeljski ameriški napad sam po sebi še ne pomeni vrnitve k obsežnim vsakodnevnim zračnim operacijam. Kaže pa, kako hitro se lahko večtedensko relativno zatišje konča.
Največja neznanka v prihodnjih urah bo zato, ali bo Iran svoje povračilne napade zaključil z dosedanjimi raketnimi in brezpilotnimi operacijami ali pa bo sledil nov odgovor ZDA.
Ob dejstvu, da se vojaško zaostrovanje ponovno dogaja prav ob Hormuški ožini, ima lahko že naslednja poteza ene od strani posledice daleč zunaj Bližnjega vzhoda.
