Ko se bo danes zvečer stemnilo, bodo na več koncih Slovenije v ospredje stopili prebivalci noči, ki jih pogosto opazimo le kot hitro silhueto nad drevesi. Mednarodna noč netopirjev prinaša večerne sprehode z ultrazvočnimi detektorji, predavanja, opazovanje izletavanja iz zatočišč in prikaze raziskovanja netopirjev. Uradni mednarodni termin je 29. in 30. avgust, slovenski program pa je precej širši in bo trajal vse do 20. septembra.
Poudarki:
- Danes ob 19.30 bo v Ljubljani sprehod z ultrazvočnimi detektorji, v Limbušu pri Mariboru pa netopirski večer.
- Slovenski program se nadaljuje septembra na Bledu, Goričkem, v Črnomlju, Novem mestu, Vnanjih Goricah, Tivoliju in drugod.
- V Sloveniji trenutno živi 31 vrst netopirjev, leto 2026 in 2027 pa sta posvečeni gozdnemu mračniku.
Danes zvečer jih bo mogoče poslušati v Ljubljani in spoznati pri Mariboru
Eden najbolj zanimivih načinov spoznavanja netopirjev je poslušanje njihovega oglašanja, ki ga človeško uho večinoma ne zazna.
Netopirji pri orientaciji in lovu uporabljajo eholokacijo: oddajajo visokofrekvenčne klice in iz odmeva ugotavljajo, kaj je pred njimi. Posebni ultrazvočni detektorji njihove klice pretvorijo v zvok, ki ga lahko slišimo tudi ljudje.
Prav takšen sprehod bo danes, 29. avgusta, ob 19.30 v okolici Biotehniške fakultete v Ljubljani. Zbirno mesto je na makadamskem parkirišču pred ljubljanskim živalskim vrtom, dogodek pa je namenjen obiskovalcem vseh starosti.
Drugačen večer pripravljajo v Limbušu pri Mariboru. Ob 19. uri se bo na Osnovni šoli Rada Robiča Limbuš začelo predavanje o netopirjih, po temi pa bodo obiskovalcem predstavili še eno od metod njihovega raziskovanja – lov v posebne mreže.
Če bodo razmere primerne in bo ulov uspešen, si bodo lahko udeleženci pod strokovnim nadzorom netopirja ogledali tudi od blizu. Mreženje ni namenjeno lovljenju živali za odvzem iz narave, temveč raziskovalcem omogoča, da določijo vrsto, spol in druge značilnosti ter nato žival izpustijo.
Dogajanje se z zadnjim avgustovskim vikendom ne konča
Čeprav organizacija EUROBATS Mednarodno noč netopirjev tradicionalno postavlja na zadnji polni avgustovski konec tedna, so dogodki v Sloveniji že dolgo razporejeni čez daljše obdobje.
Letošnji uradni program Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev poteka od 24. avgusta do 20. septembra. Društvo opozarja, da se lahko posamezni termini zaradi vremena ali drugih okoliščin še spremenijo.
Že 2. septembra bo v Infocentru Triglavska roža na Bledu predavanje biologinje Alenke Petrinjak, nato pa ob primernem vremenu še sprehod z ultrazvočnimi detektorji.
Na Goričkem se bo program povezal tudi s problematiko svetlobnega onesnaževanja. V Murski Soboti bodo 3. septembra predavanja o vplivih umetne svetlobe na človeka in naravo, naslednji večer pa bo v Fokovcih sledilo predavanje o posebnostih netopirjev ter poslušanje njihovih klicev na prostem.
V Kančevcih bo 5. septembra mogoče obiskati tudi prvo stalno razstavo o netopirjih v Sloveniji, zasnovano v nekdanji šoli. Na dan odprtih vrat bo vodenje brezplačno.
V Črnomlju bodo obiskovalci iskali njihova skrivališča, v Vnanjih Goricah čakali pred cerkvijo
Med bolj družinsko zasnovanimi letošnjimi dogodki je program v Črnomlju.
Tam bodo 4. septembra pripravili predavanje, ustvarjalno delavnico za otroke in sprehod skozi mestno jedro ter ob Lahinji. Obiskovalci bodo z detektorji poslušali netopirje, v cerkvi sv. Duha pa si bo mogoče prek monitorja ogledati porodniško kolonijo velikih podkovnjakov in vejicatih netopirjev.
Posebno doživetje napovedujejo tudi 11. septembra v Vnanjih Goricah. Po delavnicah in kvizu bodo po sončnem zahodu pred cerkvijo Svete Trojice opazovali netopirje, ko bodo zapuščali svoje dnevno zatočišče.
Njihov izlet bodo obiskovalci spremljali tudi z ultrazvočnim detektorjem. Dogodek je posebej namenjen družinam z otroki in bo po načrtih potekal tudi ob slabšem vremenu, le del programa se bo v primeru dežja preselil v notranjost.
V Ljubljani bo istega večera v Tivoliju mogoče spremljati še raziskovalno mreženje netopirjev.
Zakaj jih pravzaprav poslušamo z elektronsko napravo?
Netopirji niso slepi, kot pravi eden najbolj trdovratnih mitov. Poleg vida imajo izjemno razvit sistem eholokacije.
Med letom oddajajo ultrazvočne signale. Ti se odbijejo od žuželk, dreves, stavb in drugih predmetov ter se kot odmev vrnejo do netopirja. Iz teh informacij lahko v delčku sekunde razbere oddaljenost, smer in celo nekatere lastnosti predmeta oziroma plena.
Zato se lahko v temi premikajo z izredno natančnostjo.
Za človeka je večina teh klicev previsoka, da bi jih zaznal. Detektor jih prestavi v slišno frekvenčno območje, pri čemer lahko poznavalci tudi iz značilnosti klicev sklepajo, katera vrsta leti v bližini.
V Sloveniji je bilo doslej zabeleženih 33 vrst netopirjev. Ena velja za domnevno izumrlo, zato Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev trenutno navaja 31 pri nas prisotnih vrst. Samo na območju Mestne občine Ljubljana so jih doslej zabeležili 22.
Letošnji glavni junak živi predvsem v starih drevesih
Posebna pozornost bo letos namenjena gozdnemu mračniku (Nyctalus leisleri), ki so ga partnerji BatLife Europe izbrali za netopirja let 2026 in 2027.
Gre za srednje veliko gozdno vrsto, ki za zatočišča pogosto uporablja dupla in razpoke v starih drevesih. Praviloma lovi nad krošnjami, ob večjih vodnih površinah in ponekod tudi okoli svetilk, kjer se zbirajo žuželke.
Gozdni mračnik je zanimiv tudi kot selitvena vrsta. Posamezni osebki lahko med poletnimi in zimskimi zatočišči prepotujejo več sto kilometrov, BatLife Europe pa navaja dokumentiran primer več kot 1500 kilometrov dolge poti.
Prav zaradi navezanosti na gozdove, stara drevesa in dolgih selitev je vrsta občutljiva na spremembe habitatov. Med grožnjami BatLife Europe posebej izpostavlja tudi neustrezno umeščene vetrne elektrarne na selitvenih poteh in v gozdnih območjih.
Netopirji niso le lovci na komarje
Netopirji imajo v evropskih ekosistemih zelo praktično vlogo. Skoraj vse evropske vrste se prehranjujejo z žuželkami in drugimi členonožci – od muh in nočnih metuljev do hroščev ter tudi komarjev. S tem sodelujejo pri naravnem uravnavanju številčnosti žuželk.
Toda njihova zatočišča so lahko zelo ranljiva.
V Sloveniji jih ogrožajo izguba in spreminjanje habitatov, odstranjevanje starih dreves, neustrezne prenove objektov, zapiranje dostopov do podstrešij in jam ter zamreženje odprtin, skozi katere vstopajo v zatočišča. Še posebej občutljivo je obdobje, ko samice vzgajajo mladiče, ter čas prezimovanja.
Prav odpravljanje predsodkov je eden od razlogov, zaradi katerih Mednarodna noč netopirjev obstaja že od leta 1997. EUROBATS letos organizira že 30. izvedbo, dogodki pa potekajo v več kot 50 državah. Slovenija se je pobudi prvič pridružila leta 1999 in letos sodeluje 28. leto zapored.
Septembra jih bo lahko štela tudi javnost
Program bo sredi septembra dobil še eno zanimivo obliko.
Med 12. in 20. septembrom bo na več lokacijah potekala akcija Glej, mračnik!, pri kateri udeleženci hkrati štejejo navadne mračnike na večernem nebu.
Začetek opazovanja je približno 15 minut pred sončnim zahodom, sodelujejo pa lahko tudi ljudje brez večjih predhodnih izkušenj. Slovensko društvo takšna štetja izvaja že od leta 2016, hkrati pa podobno spremljanje poteka tudi drugod po Evropi.
Tako lahko letošnja Mednarodna noč netopirjev postane precej več kot zgolj en večerni dogodek. Za nekatere bo to prvi trenutek, ko bodo namesto skoraj neslišne silhuete nad glavo dejansko zaslišali hiter ritem netopirskih klicev – in ugotovili, koliko življenja se začne šele takrat, ko se za nas dan počasi končuje.
