Skupina Luka Koper je prvo polovico leta 2026 zaključila z višjimi prihodki in dobičkom, čeprav se je skupni ladijski pretovor povečal le za odstotek. Čisti prihodki od prodaje so dosegli 206,1 milijona evrov, čisti dobiček pa 48,1 milijona evrov. Največji zagon pristanišču daje kontejnerski promet, medtem ko se je pretovor avtomobilov občutno zmanjšal.
Poudarki:
- Prihodki so zrasli za skoraj desetino na 206,1 milijona evrov, čisti dobiček pa na 48,1 milijona.
- Kontejnerski pretovor je dosegel rekordnih 656.150 TEU, medtem ko je bilo avtomobilov za devet odstotkov manj.
- Luka Koper hkrati močno pospešuje naložbe v nove priveze, skladišča in zmogljivosti kontejnerskega terminala.
Več prihodkov ob le odstotek večjem skupnem pretovoru
Poslovni rezultati kažejo, da rast Luke Koper ni bila odvisna zgolj od tega, koliko ton blaga je šlo čez pristanišče.
Skupni ladijski pretovor je v prvih šestih mesecih dosegel 11,5 milijona ton, kar je približno odstotek več kot v enakem obdobju lani in skladno z načrtom. Prihodki pa so se povečali za 9,8 odstotka na 206,1 milijona evrov in načrt presegli za osem odstotkov oziroma 15,7 milijona evrov. K temu sta pomembno prispevala rast kontejnerskega prometa in več prihodkov iz skladiščenja.
Še bolj izrazito so bili preseženi načrti pri dobičku.
Dobiček iz poslovanja oziroma EBIT je znašal 57,1 milijona evrov, osem odstotkov več kot leto prej in kar 45 odstotkov nad načrtovano vrednostjo. Čisti dobiček skupine se je medletno povečal za 10,6 odstotka na 48,08 milijona evrov, kar je 14,1 milijona oziroma 42 odstotkov nad načrtom.
To pomeni, da je skupina na vsakih 100 evrov prihodkov ustvarila približno 23 evrov čistega dobička, kar kaže na visoko dobičkonosnost prve polovice leta.
Rezultat pa ni bil enakomerno razporejen skozi vse polletje. Samo v drugem četrtletju je skupina ustvarila 105,7 milijona evrov prihodkov, devet odstotkov več kot leto prej, čisti dobiček med aprilom in junijem pa se je za dober odstotek zmanjšal na 23,18 milijona evrov.
Kontejnerji postajajo še pomembnejši del poslovanja
Najizrazitejša rast je bila na kontejnerskem terminalu.
V Kopru so v šestih mesecih pretovorili 656.150 kontejnerskih enot TEU. Po podatkih, objavljenih ob rezultatih, je bilo to približno pet odstotkov več kot leto prej in šest odstotkov nad načrtovanim obsegom.
Za rastjo je več dejavnikov.
V državah v zaledju koprskega pristanišča nastajajo novi proizvodni in logistični tokovi, deloma povezani z naložbami avtomobilske industrije. Hkrati ladjarji spreminjajo svoje servise med Daljnim vzhodom in severnim Jadranom, kar Kopru odpira možnost pridobivanja dodatnih količin tovora.
Pomembna postaja tudi rast prisotnosti kitajskih podjetij v evropskih dobavnih verigah. Čeprav je konkurenca kitajskih avtomobilskih znamk eden od razlogov za težave evropskih proizvajalcev vozil, lahko hkrati ustvarja nove tokove kontejnerskega in drugega tovora prek Kopra.
Prav zaradi pričakovane nadaljnje rasti kontejnerjev Luka Koper trenutno izvaja eno največjih širitev pristanišča v zadnjih desetletjih.
Na severnem delu prvega pomola nastaja 326 metrov nove obale z dvema privezoma, pristanišče pa bo pridobilo tudi približno sedem hektarov novih skladiščnih in manipulativnih površin. Zaključek projekta je predviden leta 2027.
Pri avtomobilih povsem drugačna slika
Medtem ko so kontejnerji rasli, je avtomobilski terminal občutil ohlajanje na nekaterih pomembnih izvoznih trgih.
V prvi polovici leta so v Kopru pretovorili 409.538 avtomobilov, devet odstotkov manj kot leto prej in približno šest odstotkov manj od načrtovanega.
Luka Koper padec povezuje predvsem z manjšim izvozom evropskih proizvajalcev na trge Turčije, Izraela in širšega Bližnjega vzhoda. Na prodajo vplivajo dodatne dajatve, geopolitična negotovost in vse močnejša konkurenca kitajskih proizvajalcev.
Po drugi strani uvoz avtomobilov iz Kitajske prek Kopra še naprej narašča.
Rezultati tako dobro ponazarjajo spremembe v evropski avtomobilski industriji: pristanišče izgublja del tradicionalnega izvoznega toka evropskih znamk, hkrati pa pridobiva nove količine vozil in drugega tovora iz Azije.
Pri drugih blagovnih skupinah so bili rezultati različni. Pretovor generalnega tovora je upadel zaradi manjših količin lesa ter železovih in jeklenih proizvodov, tekoči tovori pa so rasli predvsem zaradi večjega pretovora naftnih derivatov. Sipki in razsuti tovori so bili nekoliko nad lansko ravnjo, čeprav je poslovanje omejevala manjša prepustnost železniškega omrežja.
Za naložbe skoraj 92 milijonov evrov
Močni poslovni rezultati sovpadajo z enim investicijsko najbolj intenzivnih obdobij Luke Koper.
Skupina je po polletnem poročilu v prvih šestih mesecih za naložbe namenila 91,6 milijona evrov, približno 70 odstotkov več kot v primerljivem lanskem obdobju.
Gre za nadaljevanje večletnega cikla povečevanja zmogljivosti.
Poleg podaljšanja severnega dela prvega pomola Luka Koper gradi novo garažno hišo za avtomobile, nadaljuje premik skladiščnih blokov na kontejnerskem terminalu ter vlaga v novo prekladalno opremo.
Med večjimi projekti sta tudi skoraj v celoti avtomatizirano skladišče za jeklene kolute in novi 12. vez na drugem pomolu. Novi vez je del širšega projekta izboljšanja dostopa do pristanišča ter je med drugim namenjen projektnim in Ro-Ro tovorom.
Investicijski cikel ima jasen namen: pristanišče želi ustvariti dovolj prostora in zmogljivosti za nadaljnjo rast, predvsem pri zabojnikih in avtomobilih, preden obstoječa infrastruktura postane omejitev.
Koper kljub globalnim pretresom ohranja rast
Prvo polletje je potekalo v zahtevnem okolju za svetovno logistiko. Geopolitične napetosti, spremembe ladijskih poti in prestrukturiranje proizvodnje vplivajo na tradicionalne blagovne tokove, kar pristaniščem prinaša tako tveganja kot nove priložnosti.
Luka Koper je v takšnih razmerah ohranila skupni pretovor približno na lanskih ravneh, vendar izboljšala strukturo prihodkov in dobičkonosnost.
Posebej pomembna je rast kontejnerskega prometa, saj je prav ta segment osrednji del trenutnega investicijskega cikla pristanišča. Hkrati padec avtomobilskega pretovora kaže, da tudi Koper ni imun na spremembe v evropski industriji in na trgih Bližnjega vzhoda.
Za vlagatelje je spodbuden predvsem podatek, da so ključni finančni rezultati bistveno nad načrtom. Čisti dobiček je bil kar 42 odstotkov višji od predvidenega, EBIT pa 45 odstotkov nad načrtom.
Pristanišče tako v drugo polovico leta vstopa z močnim finančnim položajem, a tudi z velikim investicijskim programom. Ključno bo, ali bo rast kontejnerskega prometa nadaljevala nadomeščanje šibkejšega avtomobilskega segmenta in ali bo železniška infrastruktura sposobna slediti povečevanju pristaniških zmogljivosti.
