Na Očesni kliniki UKC Ljubljana so po sredinem Sončevem mrku obravnavali tri ljudi, ki so se pritoževali zaradi zamegljenega vida in občutka tiščanja v očeh. Vsi trije so mrk kljub opozorilom nekaj sekund opazovali neposredno s prostim očesom. Pregledi so na srečo pokazali, da pri nobenem ni prišlo do poškodbe rumene pege oziroma hujše okvare vida.
Poudarki:
- Vsi trije bolniki so Sončev mrk nekaj sekund opazovali neposredno, brez namenskih zaščitnih očal.
- Poročali so o zamegljenem vidu in tiščanju v očeh, vendar poškodbe rumene pege niso odkrili.
- Poškodba mrežnice zaradi Sonca je lahko neboleča, težave pa se lahko pojavijo šele nekaj ur po izpostavitvi.
Nekaj sekund pogleda je bilo dovolj za obisk očesne klinike
V Sloveniji smo lahko v sredo, 12. avgusta, spremljali izrazit delni Sončev mrk. Čeprav so oftalmologi že pred dogodkom večkrat opozarjali, da neposreden pogled v Sonce brez ustrezne zaščite ni varen niti med mrkom, so se na Očesni kliniki UKC Ljubljana pojavili trije bolniki, ki priporočila niso upoštevali.
Po poročanju Televizije Slovenija so vsi trije povedali, da so v mrk s prostim očesom gledali le nekaj sekund. Pozneje so opazili zamegljen vid in občutek tiščanja v očeh.
Pregled pa je prinesel dobro novico: pri nobenem od njih zdravniki niso ugotovili okvare rumene pege, dela mrežnice, ki je ključen za najostrejši centralni vid.
Takšen razplet ni dokaz, da je nekajsekundno gledanje v Sonce varno. Stopnja poškodbe je odvisna od številnih dejavnikov, med drugim trajanja izpostavljenosti in intenzivnosti svetlobe, zato ni mogoče določiti »varnega števila sekund«, v katerih lahko človek brez zaščite gleda v Sonce. Medicinska literatura opisuje solarno retinopatijo tudi po razmeroma kratkotrajni neposredni izpostavljenosti.
Zakaj poškodbe med gledanjem pogosto sploh ne začutimo?
Največja past neposrednega gledanja v Sonce je, da lahko poškodba mrežnice nastaja brez bolečine.
Pri solarni retinopatiji oziroma solarni makulopatiji intenzivna svetloba povzroči predvsem fotokemično poškodbo celic v osrednjem delu mrežnice. Posebej občutljiva je rumena pega oziroma njen osrednji del, ki omogoča podrobno gledanje, branje in prepoznavanje obrazov.
Oftalmologinja z Očesne klinike UKC Ljubljana Darja Dobovšek Divjak je že pred mrkom opozorila, da očesna optika sončne žarke usmeri prav na mrežnico. Učinek je primerjala z zbiralno lečo, ki svetlobo osredotoči na majhno površino.
Mrk je lahko še posebej zavajajoč. Ker Luna prekrije velik del Sončeve ploskve, je bleščanja manj, zato se lahko človeku zdi, da je pogled v Sonce prijetnejši oziroma manj nevaren. Toda preostali vidni del Sonca je še vedno dovolj intenziven, da lahko poškoduje mrežnico.
Navadna sončna očala pri tem ne pomagajo. Za neposredno opazovanje delnega Sončevega mrka so primerna posebna zaščitna očala oziroma filtri, namenjeni opazovanju Sonca in skladni s standardom ISO 12312-2.
Na katere težave je treba biti pozoren po gledanju v Sonce?
Solarna retinopatija se ne pokaže vedno takoj. Težave se lahko razvijejo v naslednjih urah po izpostavitvi, najpogosteje pa prizadenejo centralni vid.
Med značilnimi simptomi so:
- zamegljen oziroma manj oster vid,
- temna ali siva lisa v središču vidnega polja,
- popačene ali ukrivljene ravne črte,
- povečana občutljivost za svetlobo,
- spremenjeno zaznavanje barv,
- težave pri branju ali prepoznavanju drobnih podrobnosti.
Ameriški Nacionalni inštitut za oči med značilnimi simptomi posebej izpostavlja zamegljen centralni vid, slepe oziroma temnejše lise, spremenjeno zaznavanje barv in občutljivost na svetlobo.
Če se po neposrednem gledanju v Sonce pojavi nenadna sprememba vida, je zato smiseln čimprejšnji oftalmološki pregled. Zdravnik lahko stanje mrežnice podrobneje oceni tudi z optično koherentno tomografijo (OCT), ki lahko pokaže drobne spremembe v predelu rumene pege.
Občutek tiščanja ali neprijetnosti sam po sebi še ne pomeni poškodovane mrežnice. Pri solarni retinopatiji je pomembnejša dejanska sprememba centralnega vida, saj je poškodba mrežnice pogosto neboleča.
Nekateri popolnoma okrevajo, pri drugih posledice ostanejo
Pri treh ljubljanskih bolnikih hujše poškodbe niso ugotovili, vendar vsi primeri nimajo tako ugodnega razpleta.
Pregled medicinske literature kaže, da se pri številnih bolnikih vid po solarni retinopatiji v tednih ali mesecih znatno izboljša tudi brez posebnega zdravljenja. Pri nekaterih pa lahko ostanejo trajna centralna lisa, popačenje slike ali zmanjšana ostrina vida.
Trenutno tudi ni uveljavljenega specifičnega zdravljenja, ki bi lahko že nastalo fotokemično poškodbo mrežnice zanesljivo odpravilo. Prav zato je pri tej poškodbi preprečevanje bistveno pomembnejše od zdravljenja.
Trditev, da vsak nezaščiten pogled v mrk vodi v slepoto, bi bila pretirana. Tveganje pa je resnično: neposredno gledanje v Sonce lahko povzroči trajno okvaro centralnega vida, pri težjih primerih pa je izguba vidne funkcije lahko pomembna.
Zakaj so strokovnjaki posebej opozarjali na otroke?
Oftalmologi so pred letošnjim mrkom posebno previdnost priporočali pri otrocih. Poleg njihove naravne radovednosti je njihova očesna leča praviloma bolj prozorna, zato do mrežnice prepušča več svetlobne energije.
Težavo predstavlja tudi velikost zaščitnih očal. Odrasla očala, ki se otroku slabo prilegajo in ob straneh dopuščajo neposreden pogled proti Soncu, ne zagotavljajo ustrezne zaščite. UKC Ljubljana je zato svetoval uporabo namenskih otroških zaščitnih očal ustrezne velikosti.
Nevarna je tudi uporaba improviziranih rešitev. Zatemnjeno steklo, fotografski filmi, CD-ji, rentgenske slike in običajna sončna očala ne nadomestijo namenskega filtra za Sonce. Še nevarnejše je neposredno gledanje skozi daljnogled ali teleskop brez sončnega filtra na sprednjem delu optike, saj takšne naprave zberejo veliko več svetlobe.
Primer treh bolnikov iz Ljubljane se je tako končal brez hujše okvare vida, vendar je hkrati zelo konkreten opomin. Vsi so pogled proti Soncu opisali kot kratkotrajen, pa so zaradi težav kljub temu potrebovali specialistični pregled.
