Dolgotrajna suša v vinogradih na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju bo letos pustila precej globlje posledice kot le nekoliko manjše grozdne jagode. Na Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto ocenjujejo, da bi lahko bil pridelek manjši za 30 do 40 odstotkov, v najbolj prizadetih mladih vinogradih pa so se posušili celo posamezni trsi. Zaradi pospešenega dozorevanja se bo trgatev marsikje začela približno tri tedne prej kot običajno.
Poudarki:
- Zaradi suše na jugovzhodu Slovenije pričakujejo od 30- do 40-odstotni izpad pridelka grozdja.
- Na Trški gori naj bi se glavnina trgatve začela že v drugem tednu septembra, približno tri tedne prej kot običajno.
- Zadnji dež je del vinogradov še ujel pravočasno, posušenim mladikam in trsom pa ne more več pomagati.
Suša v vinogradih je najhuje prizadela mlade trte
Razmere se med posameznimi legami močno razlikujejo, vendar je po besedah svetovalca za vinogradništvo pri KGZ Novo mesto Jerneja Martinčiča slika ponekod zelo slaba.
Najbolj občutljivi so predvsem mlajši vinogradi, katerih koreninski sistem še ni segel dovolj globoko, da bi lahko rastline v daljšem sušnem obdobju črpale vlago iz globljih plasti zemlje.
Na nekaterih območjih je po Martinčičevih opažanjih brez listov že do polovica mladik. Na najbolj prizadetih legah so se posušile cele mladike, ponekod pa celo posamezni trsi.
To pomeni, da škoda ne bo omejena samo na letošnjo trgatev.
Če trta izgubi zdrave poganjke in les, iz katerega bi prihodnjo pomlad razvila novo rast, bodo posledice vidne tudi v naslednji sezoni. Vinogradnika zato ne skrbi samo, koliko grozdja bo letos pripeljal v klet, temveč tudi v kakšnem stanju bo vinograd pričakal naslednjo pomlad.
Tudi najnovejša ocena ARSO potrjuje, kako neugodne so bile razmere. V 30-dnevnem obdobju do 19. avgusta so po Sloveniji prevladovale suhe do zelo suhe razmere, količina padavin pa je marsikje dosegla le od 20 do 75 odstotkov dolgoletnega povprečja. Jugovzhod države je bil hkrati izrazito nadpovprečno topel.
Trta je vodo začela jemati iz grozdja
Pomanjkanje vode je vidno tudi neposredno na grozdih.
Ko je trta pod močnim vodnim stresom, omejuje rast, zapira listne reže in poskuša zmanjšati izgubo vode. Pri dolgotrajni suši začnejo usihati listi in poganjki, razvoj jagod pa se ustavi.
Martinčič opisuje grozdje v najbolj prizadetih vinogradih kot uvelo in nerazvito. Jagode so ostale majhne, ponekod so kisle in grenke.
Boljše stanje je v vinogradih, kjer so vinogradniki pravočasno zmanjšali obremenitev trt in del grozdja odstranili. Tako je morala trta z omejeno količino vode oskrbovati manjši pridelek.
Podobne posledice letošnje suše so na območju Posavja opazili tudi pri drugih kmetijskih kulturah. KGZ Novo mesto je že sredi avgusta poročal o hudih poškodbah koruze, travinja in sadnega drevja, posebej na lahkih, prodnatih in plitvih tleh Krško-Brežiškega polja ter na sončnih legah.
Dež je prišel, vendar za nekatere trte prepozno
Padavine v drugi polovici avgusta so razmere nekoliko omilile.
ARSO je zaznal, da je bil površinski sloj tal po padavinah nekaj dni ponovno bolj vlažen. Toda zaradi predhodne dolgotrajne suše, visokih temperatur in velikega izhlapevanja dež ni prinesel trajnejšega preobrata.
Pri vinogradih je razlika predvsem v tem, kako daleč je že napredovala poškodba trte.
Če so bili listi in poganjki še živi, lahko dodatna vlaga pomaga pri nadaljnjem razvoju grozdja in nekoliko ublaži posledice suše.
»Tam, kjer so se listi in mladike že posušili, je pa že prepozno,« opozarja Martinčič.
Na KGZ Novo mesto zato trenutno ocenjujejo, da bo v širšem območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja grozdja od 30 do 40 odstotkov manj kot v običajnem letu.
Gre za regionalno strokovno oceno pred koncem sezone, zato se lahko dejanski izpad med posameznimi vinogradi in sortami močno razlikuje.
Trgatev bo ponekod že tri tedne prej
Suša in vročina sta močno vplivali tudi na koledar dozorevanja.
Namestnik predsednika Društva vinogradnikov Trška gora Martin Blažič pričakuje, da bo letošnja trgatev na območju Trške gore pri Novem mestu približno tri tedne zgodnejša kot običajno.
Glavnina trgatve naj bi se začela že proti koncu drugega tedna septembra. V običajnih sezonah večji del grozdja na tem območju pobirajo šele ob koncu septembra.
Zgodnejša trgatev letos ni posebnost samo jugovzhoda države. Tudi iz drugih vinorodnih območij prihajajo podatki o hitrejšem dozorevanju oziroma zgodnejšem začetku obiranja. Vinogradniki zato še bolj pozorno spremljajo sladkorne stopnje, kisline, zdravstveno stanje grozdja in tehnološko zrelost posameznih sort.
Vinorodna dežela Posavje, kamor sodijo Dolenjska, Bela krajina in Bizeljsko-Sremič, je sicer najmanjša od treh slovenskih vinorodnih dežel. Na Dolenjskem je okoli 1350 hektarov vinogradov, v Beli krajini okoli 300 in na območju Bizeljsko-Sremič približno 700 hektarov.
Manj bo grozdja, vprašanje pa je tudi, kakšno bo vino
Letošnja težava ni samo količina.
Blažič ocenjuje, da bo na Trški gori pridelka prav tako lahko do 40 odstotkov manj, posledice vodnega stresa pa pričakuje tudi pri kakovosti vina.
Po njegovih trenutnih meritvah in opažanjih ima del grozdja več kislin in manj sladkorja, kot bi si ga vinogradniki želeli v tej fazi, zato bodo morali čas trgatve določati zelo previdno.
To je pomembno: zgodnejša trgatev sama po sebi še ne pomeni slabšega vina, prav tako suša ne vpliva enako na vse sorte in lege. Končni rezultat je odvisen od kondicije trte, tal, izpostavljenosti, količine pridelka in vremena do trgatve.
Blažič pričakuje več težav pri sortah, pri katerih vinogradniki želijo več aromatičnosti in optimalno tehnološko zrelost, med njimi pri sauvignonu, pinotih in kernerju.
Nekoliko manj skrbi ima glede žametne črnine in kraljevine, dveh pomembnih sort za tradicionalni dolenjski cviček.
Največ se bo odločalo že pred naslednjo sušo
Letošnja sezona je vinogradnikom ponovno pokazala, da se trta sicer dobro spoprijema s sušo, vendar ima tudi njena odpornost meje.
Martinčič kot eno najpomembnejših dolgoročnih rešitev izpostavlja pravilno pripravo tal že ob zasnovi vinograda. Tla morajo vsebovati dovolj organske snovi, biti dovolj globoko obdelana in razrahljana, da lahko trta razvije globok in močan koreninski sistem.
Takšna trta lahko v sušnem letu dostopa do večje zaloge vode kot rastlina s plitvimi koreninami.
To postaja vse pomembnejše, saj letošnja suša ni prizadela le grozdja. KGZS je avgusta zaradi ekstremnega pomanjkanja vode poročala o velikih izgubah pri koruzi, travinju, sadju in drugih kulturah, ponekod pa bodo posledice vidne tudi v prihodnjih rastnih sezonah.
Za vinogradnike na jugovzhodu države je zdaj najpomembnejše, kaj bodo prinesli zadnji avgustovski dnevi in začetek septembra. Dež lahko še pomaga trtam, ki so ostale vitalne, izgubljenega pridelka in že posušenih mladik pa ne more več nadomestiti.
Letošnja trgatev bo zato marsikje zgodnja – in precej manj obilna.
