V Nemčiji je leta 2025 prenehalo poslovati 187.744 podjetij, skoraj deset odstotkov več kot leto prej in največ po letu 2007. Nova analiza Creditreforma in Centra za evropske gospodarske raziskave ZEW kaže še posebej zaskrbljujoč premik: med podjetji, ki zapirajo vrata, je vse več takšnih, ki tik pred zaprtjem sploh niso imela izrazitih finančnih težav. Razlogi segajo od visokih stroškov in pomanjkanja zaposlenih do upokojevanja lastnikov, ki ne najdejo naslednika.
Poudarki:
- Leta 2025 je v Nemčiji prenehalo poslovati 187.744 podjetij, skoraj deset odstotkov več kot leto prej.
- Najbolj je prizadeto gostinstvo, kjer se je zaprlo okoli 15.000 restavracij in nastanitvenih obratov.
- Le 13 odstotkov vseh zaprtij je povezanih s stečajem, vse pomembnejši razlog postaja tudi neuspešno iskanje naslednika.
Nazadnje je bilo toliko zaprtij pred skoraj 20 leti
Število zaprtih podjetij v Nemčiji se je povečalo drugo leto zapored. Več jih je v primerljivem časovnem nizu nazadnje prenehalo poslovati leta 2007, ko je bilo zaprtih skoraj 208.000 podjetij. Raziskovalci opozarjajo, da so zaradi spremenjene metodologije podatke za prejšnja leta na novo preračunali, zato številke niso neposredno primerljive s starejšimi objavami iste študije.
ZEW in Creditreform podatke pripravljata na podlagi Mannheimske podjetniške baze, ki zajema tudi zelo majhna podjetja in samozaposlene ter trenutno vsebuje podatke o približno devetih milijonih aktivnih in nekdanjih nemških podjetij.
Raziskovalci med razlogi za sedanji trend omenjajo kombinacijo zunanjih in domačih pritiskov. Nemška podjetja se spopadajo z geopolitično negotovostjo, ameriško trgovinsko politiko, konkurenco kitajskega uvoza, visokimi cenami energije in dela ter vse večjim pomanjkanjem ustreznih zaposlenih. Pri manjših podjetjih lahko že pomanjkanje delovne sile pomeni, da nadaljevanje dejavnosti ni več smiselno.
»Krizna dinamika trenutno zajeda v celotno gospodarstvo,« je rezultate komentiral vodja ekonomskih raziskav pri Creditreformu Patrik-Ludwig Hantzsch.
Posebej pomembna je njegova ugotovitev, da ne zapirajo več samo izrazito finančno šibka podjetja.
Analiza bonitetnih podatkov je pokazala, da so imela podjetja, zaprta v letih 2024 in 2025, v povprečju boljšo kreditno sposobnost kot podjetja, ki so prenehala poslovati v prejšnjih letih. Med njimi je bilo precej družb s srednjo ali celo dobro bonitetno oceno, torej podjetij, ki niso bila neposredno pred finančnim zlomom.
Gostinstvo najbolj na udaru, zapirajo se tudi zdravniške ordinacije
Največji medletni skok je raziskava zaznala v gostinstvu.
Leta 2025 se je v Nemčiji zaprlo približno 15.000 gostinskih in nastanitvenih podjetij, 15 odstotkov več kot leto prej. Raziskovalci kot pomembna dejavnika omenjajo visoke stroške ter pomanjkanje delavcev in strokovno usposobljenega kadra.
Zelo opazen je tudi dolgoročni trend v zdravstvu. Lani je prenehalo delovati skoraj 11.000 podjetij in izvajalcev zdravstvenih dejavnosti, 12 odstotkov več kot leta 2024. V primerjavi z letom 2008 je število zaprtij v zdravstvenem sektorju skoraj dvakrat večje.
Še posebej izstopajo zdravniške ordinacije. Zaprlo se jih je skoraj 5500, kar predstavlja 23-odstotno povečanje v samo enem letu.
V tem primeru razlog pogosto ni slab poslovni rezultat. Veliko zdravnikov doseže upokojitveno starost, vendar za svojo ordinacijo ne najde naslednika. Negativen trend je po ugotovitvah ZEW opazen že od leta 2017. Raziskovalci opozarjajo, da so stopnje zapiranja zdravstvenih dejavnosti posebej visoke na podeželju, kar lahko vpliva tudi na dostopnost zdravstvene oskrbe.
Povečanje so zaznali tudi drugod.
| Panoga | Zaprtja leta 2025 | Sprememba |
|---|---|---|
| Gostinstvo in nastanitve | okoli 15.000 | +15 % |
| Industrija | več kot 11.000 | +10 % |
| Zdravstvo | skoraj 11.000 | +12 % |
| Zdravniške ordinacije | skoraj 5.500 | +23 % |
| Gradbeništvo | okoli 24.000 | +12 % |
| Trgovina | okoli 37.000 | +8 % |
Tudi nemška industrija je tako izgubila več kot 11.000 podjetij, gradbeništvo približno 24.000, v trgovini pa jih je prenehalo poslovati okoli 37.000. Posebej izrazit je bil razvoj v avtomobilski industriji, kjer je dejavnost zaključilo približno 360 podjetij oziroma 57 odstotkov več kot leto prej.
Zaprtje podjetja še ne pomeni stečaja
Številka skoraj 188.000 je na prvi pogled dramatična, vendar je ne gre enačiti s številom stečajev.
Pravzaprav je bilo samo 13 odstotkov vseh zaznanih zaprtij povezanih z insolvenčnim postopkom. Delež je močno upadel: leta 2002 je bilo s stečajem povezanih še približno 24 odstotkov vseh zaprtij.
Podjetje lahko preneha poslovati tudi prostovoljno, ker dejavnost dolgoročno ne prinaša več dovolj prihodkov, ker lastnik zamenja poklic, zboli ali se upokoji oziroma ker podjetje nima nikogar, ki bi ga prevzel.
Prav zadnja težava postaja v Nemčiji vse pomembnejša.
Med prostovoljnimi zaprtji lastniško vodenih družinskih podjetij je delež primerov, povezanih s starostjo lastnikov, leta 2025 dosegel približno 29 odstotkov. Leta 2002 je znašal le 14 odstotkov. Približno 86 odstotkov vseh nemških podjetij je sicer lastniško vodenih družinskih podjetij.
To pomeni, da del sedanjega vala zaprtij ni posledica klasične gospodarske krize, ampak tudi velike demografske menjave generacij.
Za številna manjša podjetja, restavracije, trgovine, obrti in ordinacije je poslovanje morda še vedno vzdržno, vendar lastniki ob upokojitvi preprosto ne najdejo človeka, ki bi bil pripravljen dejavnost nadaljevati.
Zakaj so številke drugačne od uradne statistike?
ZEW opozarja tudi na pomembno metodološko razliko.
Nemški statistični urad je leta 2025 zabeležil celo rahel padec števila odjav dejavnosti, vendar te statistike ne merijo istega pojava. Uradna statistika med odjave vključuje tudi prodajo podjetja, spremembo pravne oblike, selitev v drugo upravno območje ali druge postopke, pri katerih podjetje dejansko ni nujno prenehalo poslovati.
ZEW in Creditreform skušata nasprotno ugotoviti, kdaj je pravno samostojno podjetje dejansko končalo gospodarsko dejavnost. Pri nekaterih manjših družbah, kjer formalne odjave ni mogoče neposredno spremljati, uporabljata tudi statistični model.
Tudi zato je pomembno gledati predvsem dolgoročni trend: po več letih relativno nižjega števila zaprtij se je krivulja leta 2024 izrazito obrnila navzgor in leta 2025 ponovno povečala.
Podatki tako kažejo širšo težavo od samega vala stečajev. Nemško gospodarstvo izgublja tudi podjetja, ki bi ob drugačnih stroških, večji razpoložljivosti delavcev ali uspešnem prenosu na naslednjo generacijo lahko še naprej poslovala.
