V Sloveniji smo lani zavrgli kar 170.947 ton hrane, kar je še dva odstotka več kot leto prej. Največ te hrane zavržejo v domačih gospodinjstvih. Pri krompirju je samooskrba zgolj 34-odstotna, pri zelenjavi 32-odstotna, pri sadju pa le 21-odstotna. Kaj se dogaja s hrano v Sloveniji?
Poudarki:
- Povprečne cene hrane ne razkrivajo celotne slike, saj so se nekatera živila občutno podražila, druga pa postala precej cenejša.
- Slovenija je pri sadju, zelenjavi in krompirju močno odvisna od uvoza, hkrati pa velike količine hrane končajo med odpadki.
- Preusmerjanje užitnih presežkov do ljudi v stiski povezuje zmanjševanje zavržene hrane s pomočjo tistim, ki težko napolnijo nakupovalno košarico.
16. oktober je svetovni dan hrane. Je tudi dan. ki man ponudi priložnost da si bolje pogledamo kakšne so naše prehranjevalne navade, po kateri veni nam ponujajo živila in kakšen odnos imamo do najbolj osnovnih živil.
Kot potrošniki, vsak dan bolj dobivamo občutek, da se hrana iz dneva v dan draži. Cena včeraj ni več enaka ceni danes.
Kaj pravijo podatki Statističnega urada RS (Surs)? Slika ki nam jo podatki ponudijo je nekoliko bolj optimistična. Statistični urad navaja, da je hrana namreč v povprečju za 0,9 odstotka cenejša kot v enakem lanskem obdobju. Najvišjo, kar 18,7-odstotno inflacijo na tem področju smo doživeli kriznega leta 2022, lani pa je bila ta 4,7-odstotna.
Je pocenitev prava slika?
Na splošno pocenitev velja a ne za vsa živila V tem se skriva velik dvig cen nekaterih živil. Rekorderji so:
- Rekorder pri podražitvah je zamrznjeno sadje, katerega cena je poskočila za neverjetnih 22,2 odstotka.
- Tudi ljubitelji zelenjave niso imeli sreče, saj so se sveže in ohlajene zelene stročnice podražile za 21,2 odstotka, plodovke, kot so paradižnik, paprika in kumare, pa za 14,5 odstotka.
Po drugi strani pa je zaznan padec cen: Največji padec cen so zabeležili
- maslo ter druga olja in maščobe iz mleka, in sicer za 18,3 odstotka.
- sladkor (padec za 15,7 odstotka) ter
- surovo in polnomastno mleko (padec za 12,8 odstotka).
Slovenija je bogata s hrano
Lani smo imeli na razpolago približno 509.000 ton sadja in zelenjave. gledano na splošno, je lani vsak prebivalec Slovenije imel na voljo:
- 29 kilogramov sadja,
- 110 kilogramov zelenjave,
- 90 kilogramov mesa,
- 78 kilogramov krompirja.
Kmetje pridelajo veliko
Lansko leto so zabeležili:170.000 ton pšenice, 80.500 ton zelenjadnic (kjer s 14.000 tonami kraljuje belo zelje) in 61.000 ton krompirja. Žal pa ta količina ne more pokriti vseh potreb. Torej nam samooskrba nekje “škripa”.
Glede na podatke Statističnega urada:
Več kot 100-odstotno samooskrbo smo lani dosegli le pri medu, kjer smo dodobra presegli domače potrebe. Pri mesu smo 85-odstotno, pri žitih pa smo 74-odstotno samooskrbni. Še slabša je slika pri pridelkih z njiv in iz sadovnjakov. kaj pravijo številke? Pri
- krompirju je samooskrba zgolj 34-odstotna,
- pri zelenjavi 32-odstotna,
- pri sadju pa le 21-odstotna.
Močno smo torej odvisni od uvoza. Zaskrbljujoče je, da smo vozili na primer kar sedemkrat več užitnih vrtnin, kot smo jih izvozili. Kdo poje največ sadja in zelenjave? Sadje in zelenjavo vsaj enkrat na dan zaužije več kot 60 odstotkov prebivalcev, pri čemer so ženske in starejše generacije bistveno bolj redne pri uživanju teh zdravih živil kot moški in mladi.
Smetišča polna hrane
Podatki so skrb vzbujajoči – Hrane na smetiščih je vedno več. Po podatkih smo v Sloveniji lani zavrgli kar 170.947 ton hrane, kar je še dva odstotka več kot leto prej. Največ te hrane zavržejo domača gospodinjstva, najmanj pa trgovine z živili, zato postaja ozaveščanje javnosti izjemno pomembno.
Dobre prakse
Trgovec Hofer na primer s svojim trajnostnim projektom Hrana na dobri poti že vrsto let spodbuja odgovorno ravnanje s hrano in presežke iz vseh svojih trgovin namenja tistim, ki so v stiski.
Bor Trček, vodja za trajnost in zagotavljanje kakovosti izdelkov pri podjetju, pojasnjuje: “Nenehno optimiziramo naročanje izdelkov, te pred potekom roka uporabnosti pocenimo, nato pa presežke še vedno užitne hrane doniramo ter tako pomagamo posameznikom in družinam.” Kot prvi večji trgovec v Sloveniji so leta 2021 v projekt donirane hrane vključili čisto vse svoje trgovine – danes jih je že 93, več kot 85 odstotkov pa jih hrano donira vsak dan. V povprečju tako mesečno razdelijo okoli 160 ton hrane, med katero so največkrat sadje, zelenjava, pekovski izdelki in meso.
Hrana ki je namenjena donacijam, zmanjšuje problematiko zavržene hrane. Po drugi strani pa tudi lajša stiske socialno ogroženih, ki si težko privoščijo celo najbolj osnovna živila. Takšna donirana hrana ne rešuje le problematike odpadkov, temveč lajša hude socialne stiske. “Donirana hrana mi močno olajša vsakdan in zmanjša stroške za osnovna živila. Zelo veliko mi pomeni občutek, da v težkih trenutkih nisem sama,” je srčno poudarila ena od prejemnic pomoči. Pravo kolesje te akcije pa so prostovoljci iz več kot 35 humanitarnih organizacij, ki skrbijo za prevzem in razdelitev živil.
K zmanjševanju gora zavržene hrane pa lahko odločilno prispevamo prav vsi v domači kuhinji. Z malo bolj načrtovanimi nakupi, rednim pregledovanjem hladilnika in pravilnim shranjevanjem lahko poskrbimo, da bo hrana nahranila ljudi, ne smetnjakov. Majhne spremembe vsakdanjih navad imajo na koncu največji vpliv – tako na naš družinski proračun kot na okolje.
