S trt izginja grozdje, z dreves breskve, iz oljčnikov olje. Kmetijska zbornica svetuje, naj kmetje dosledno prijavijo tatvine pridelkov policiji. Lahko si predstavljamo razočaranje kmeta, ki ga najprej skrbi spomladanska pozeba, vsako poletje se bori z večjo sušo, le če je sreča mila, se izogne klestenju toče, in ko je čas za pobiranje sadov, pride v sadovnjak ali na njivo in ugotovi, da je nekdo ukradel večino pridelka.
Poudarki:
- Kmetom izginjajo tako manjše količine zelenjave kot večji deli letine, škoda pa lahko doseže tudi več tisoč evrov.
- Tatovi tuje njive in nasade obravnavajo kot brezplačne samopostrežbe, medtem ko lastniki ostajajo brez sadov svojega večmesečnega dela.
- Številne tatvine ostanejo neprijavljene, zato uradna statistika ne pokaže celotnega obsega težave; zbornica kmete poziva k doslednemu prijavljanju.
Brezobzirne kraje
Vinogradniški družini Potrč so septembra iz vinograda na Mestnem Vrhu pri Ptuju ukradli večje količine grozdja sorte žametna črnina. Tatovi so, kot kaže, v vinograd prišli celo dvakrat, škode je za približno 1500 evrov. Primer obravnava policija, storilcev še niso našli. Prvič niso utegnili niti prijaviti, saj so obrane trse odkrili med trgatvijo in niso mogli čakati na prihod policistov. Jernej Potrč pravi, da so jim na tem območju grozdje kradli že prejšnja leta. Zdaj nameravajo postaviti nadzorne kamere.
V okolici Kopra je pred nekaj dnevi neznanec v oljčniku 73-letnega domačina pobral približno 200 kilogramov oljk, obral jih je s 15 oljčnih dreves in jih odpeljal. Oljkar je ocenil, da je škode za približno 400 evrov. Koprski policisti zadevo vodijo kot prekršek, storilca še iščejo, glede na veliko količino preverjajo, kako je storilec pridelek odpeljal in ali je pri dejanju sodelovalo več oseb.
Nasadi kot brezplačne samopostrežne trgovine
To sta le dva primera. Kraje kmetijskih pridelkov so vse pogostejše. Marsikomu se pri tem ne zdi nič spornega, če s sprehoda prinese nekaj paradižnikov ali bučke s njive, ki je bila slučajno ob poti. Izgleda kot da je sadje in zelenjava skupna lastnina.
Kje je tu spoštovanje kmeta in njegovega dela?
Vrtičkar v dolini reke Drnice v Istri je na nadzorni kameri svojega nasada pozno zvečer lahko le gledal neznana moška, ki sta nabrala cele vreče paradižnika. Posnetke je nato objavil na spletu v upanju, da bi kdo prepoznal storilca.
Spomnim: Lani smo poročali o kraji krompirja z njive pri Krškem, lastnik je ostal brez pridelka, vrednega 300 evrov. Koprski policisti pa so lani obravnavali krajo kar treh ton breskev iz sadovnjaka nad Portorožem, škode je bilo za 4500 evrov.
Prijava tatvine?
Kmetje velikokrat niti ne prijavijo tatvine. Kljub vsemi pa policija vsako leto obravnava več deset primerov tatvin pridelkov. V zadnjih letih je bilo tatvin največ na območju policijske uprave Novo mesto. Lani so tako obravnavali 64 prijavljenih tatvin, od tega 25 novomeški policisti. Tatvin pridelkov po Sloveniji je bistveno več, kot jih kaže uradna statistika, saj jih kmetje velikokrat niti ne prijavijo. Če k 60 primerom kraje pridelkov na leto prištejemo še kraje rejnih živali in kmetijske mehanizacije, je na leto prijavljenih primerov okradenih kmetov po ocenah približno 300.
Na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) kmetom svetujejo, naj tatvine dosledno prijavljajo policiji, tudi kadar gre za manjše količine pridelkov. “Le tako je mogoče pridobiti boljši vpogled v obseg tovrstnih dejanj in zagotoviti ustrezno ukrepanje. Pomembno je tudi, da si kmetje zabeležijo opažanja in morebitne dokaze, ki lahko pomagajo pri preiskavi,” poudarjajo na zbornici.
“Tatvine niso zgolj materialna škoda za kmetije. Pomenijo tudi razvrednotenje dela kmetov, ki hrano pridelujejo z veliko vloženega časa, znanja in sredstev. Zato je poleg preventivnih ukrepov in ustreznega odziva pristojnih institucij nujno tudi ozaveščanje o spoštovanju kmetijskega dela in hrane,” poudarjajo na KGZS.
Uradne statistike o tem, kateri pridelki so najpogosteje tarča tatov, na policiji ne vodijo. Po informacijah kmetov s terena so tatvinam pogosto izpostavljene predvsem zelenjadnice. Pridelki so marsikje neposredno dostopni in jih je mogoče odnesti brez večjih težav.
Policija svetuje
Ne obračunavajte s storilci
Policija svetuje, da lastniki, ki odkrijejo krajo, najprej poskrbijo za svojo varnost in se izogibajo fizičnemu obračunavanju s storilci. Nikoli ne vemo, s kom imamo opraviti. Poleg tega si lahko žrtev tatvine v primeru poškodovanja storilca še sama nakoplje policijsko obravnavo. Po podatkih policije pri tatvinah pridelkov ne gre za organizirano obliko tatvine.
“Kdor zaloti osebe pri odtujevanju pridelkov, naj o dogodku nemudoma obvesti policijo na številko 113 ter posreduje čim natančnejši opis oseb, njihovo smer odhoda, opis vozila in druge podatke, ki bi lahko pomagali, da jih izsledimo. Če je to mogoče storiti varno, naj si zapomni ali zabeleži čim več okoliščin dogodka, ne da bi se pri tem izpostavljal nevarnosti,” priporočajo na generalni policijski upravi. Koristni so tudi posnetki nadzornih kamer, fotografije kraja dogodka in podatki o morebitnih pričah. Do prihoda policistov naj se izogiba poseganju v morebitne sledi, če to ni nujno potrebno.
