ADHD je angleška oznaka za motnjo aktivnosti in pozornosti. Je nevrološko in vedenjsko pogojeno stanje, ki se kaže skozi težave v koncentraciji, z impulzivnostjo in presežkom energije. Posamezniki z ADHD so težko pri miru, lahko motijo druge ljudi, skratka, so naviti in nabriti. Težava se običajno pojavi pri otrocih okoli sedmega leta starosti, lahko se nadaljuje skozi najstništvo in v odraslo dobo. Število diagnosticiranih otrok z ADHD vse bolj narašča.
Nekatere raziskave povezujejo ADHD z genetiko, druge poleg tega vse pogosteje opozarjajo, da je treba upoštevati tudi okoljske dejavnike in prehrano, ki povečujejo tveganje in lahko poslabšujejo simptome. Na izbruh oziroma poslabšanje simptomov ADHD lahko bistveno vplivajo sladkor, umetna sladila, kemični dodatki v prehrani, pomanjkanje hranil, prehranske alergije, pomanjkanje spanca ter celo nepravilno dihanje (dihanje skozi usta).
Pri otrocih sta pomembna dejavnika tudi pomanjkanje interesa in siljenje v način učenja, ki za otroka ni najbolj primeren. Nekateri otroci se namreč laže učijo s tem, ko nekaj vidijo, opazujejo in poskusijo, ne zmorejo pa se učiti s poslušanjem.
Simptomi ADHD
Simptomi se med posamezniki lahko razlikujejo. Nanje precej vplivajo okolje, dieta in drugi dejavniki. Vendar lahko na splošno rečemo, da otroci z ADHD lahko kažejo kakšnega ali več od naslednjih simptomov:
- težave s koncentracijo in ohranjanjem pozornosti,
- hitro jih kaj zmoti,
- hitro se začnejo dolgočasiti,
- težko se zorganizirajo in dokončajo delo,
- nagnjeni so k izgubljanju stvari,
- ne poslušajo,
- težko sledijo navodilom,
- nemirno vedenje,
- zelo težko so pri miru in tiho,
- nepotrpežljivost.
Odrasli z ADHD pa lahko kažejo enega ali več spodnjih simptomov:
- težko se osredotočijo na nalogo, projekt ali pogovor,
- neobvladljiva čustvena in fizična nemirnost,
- pogoste spremembe razpoloženja,
- nagnjeni so k jezi in vročemu temperamentu,
- niso dobro organizirani,
- imajo nizko toleranco do ljudi, situacij in okolja,
- imajo nestabilne odnose,
- bolj so nagnjeni k odvisnostim.
Kako si lahko pomagamo s prehrano?
- Nepredelana hrana: Uživamo živila brez kakršnihkoli aditivov (sladila, konzervansi, barvila itd.), saj imajo le-ti lahko zelo toksičen učinek na celotno telo, vključno z možgani. Najbolje, da se popolnoma izogibamo vsej predelani hrani in obroke pripravljamo sami iz naravnih in (če se le da) ekoloških sestavin.
- Hrana, bogata z B-vitamini: Vitamini iz skupine B pomagajo ohranjati zdrav živčni sistem. Zato je treba uživati čim več tovrstne hrane. Ne pozabite na obilje zelenolistnate zelenjave!
- Zajtrk je pomemben: Ugotovljeno je bilo, da ljudem z ADHD pomaga, če redno uživajo zajtrk. V tem primeru imajo uravnotežen tako krvni sladkor kakor tudi hormone. To pa pripomore k večji stabilnosti.
- Živila, bogata s triptofanom: Triptofan je esencialna aminokislina, ki telesu pomaga pri sintezi beljakovin in izločanju serotonina. Ta igra zelo pomembno vlogo pri spanju, vnetjih, razpoloženju itd. S triptofanom so bogate tako živalske beljakovine kakor tudi semena, oreščki, oves in fižol.
Kateri hrani se moramo izogibati?
Skozi prakso ugotavljam, da je pri simptomih ADHD skorajda bolj pomembno, česa ne jemo, kakor kaj jemo! Simptomi se namreč ob napačni hrani lahko res zelo poslabšajo.
- Sladkor: Sladkor je največji sprožilec težav z ADHD tako pri otrocih kot pri večini odraslih. Vsi, ki trpijo za to težavo, bi se morali sladkorju v katerikoli obliki popolnoma izogibati. Sama sem bila v svoji praksi priča primeru, ko je deček z ADHD tik pred prihodom na mojo terapijo pojedel celo tablico čokolade. Vedenje se mu je iz minute v minuto vse bolj spreminjalo do praktično neobvladljive jeze in agresije.
- Gluten: Raziskovalci pa tudi starši v praksi ugotavljajo, da se simptomi ADHD bistveno poslabšajo, ko otrok uživa gluten. Zato se je priporočljivo izogibati vsem živilom, ki vsebujejo gluten – kruhu, pekovskim izdelkom, testeninam itd.
- Mlečni izdelki: Mleko in mlečni izdelki lahko sprožijo podobno reakcijo kot gluten in se zato pri ADHD zelo odsvetujejo. Če ne gre drugače, je priporočljivo preizkusiti izdelke iz kozjega mleka.
- Mononatrijev glutaminat: To je ojačevalec okusa, ki ga vsebuje kar precej predelane hrane. Deluje strupeno na naše telo, zato bi se mu morali izogibati prav vsi.
- Umetna sladila: Umetna sladila so škodljiva za vse. Pri ljudeh, ki trpijo za ADHD, pa so lahko stranski učinki še hujši. Umetna sladila v telesu ustvarijo biokemične spremembe in nekatere od njih lahko močno vplivajo na kognitivne sposobnosti in čustveno ravnovesje.
- Nitriti: Nitrite boste našli v večini predelanih mesnin. Povezujejo jih z nastankom raka, sindromom razdražljivega črevesja in otroškim diabetesom. Dodatno lahko povzročajo pospešen srčni utrip, težave z dihanjem in nemirnost, ki poslabšuje simptome ADHD.
- Soja: Soja je precej pogost prehranski alergen in lahko pri tistih, ki imajo ADHD, ruši hormonsko ravnovesje.
- Prehranski alergeni: Poleg glutena, mlečnih izdelkov in soje je z vidika alergij smiselno iz prehrane izključiti še arašide, jajca, morske sadeže in po potrebi tudi oreščke. Smiselno je preveriti, ali je oseba, ki trpi za ADHD, za kaj alergična oziroma intolerantna.
- Barvila: Ugotovljeno je bilo, da so otroci z ADHD lahko preobčutljivi za prehranska barvila, ki jih vsebuje kar nekaj predelane hrane. Zato se je treba temu odpovedati.
- Kofein: Ugotovljeno je bilo, da kofein lahko pripomore k bolj izrazitim simptomom ADHD, zato naj se mu odrasli s to težavo izogibajo.
Koristni dodatki k prehrani
- Ribje olje (1.000 mg dnevno): Ribje olje se priporoča zaradi maščobnih kislin omega-3. Le-te so se izkazale za učinkovite pri ljudeh, ki trpijo za ADHD. Omega-3 delujejo protivnetno in so zelo pomembne za možganske funkcije. Dodajanje omega-3 se je izkazalo za učinkovito pri zmanjševanju simptomov ADHD in izboljšanju učenja. Pri tem velja omeniti še to, da je treba posegati po najkakovostnejših izdelkih, saj je ribje olje zaradi onesnaženja lahko precej kontaminirano.
- B-kompleks (50 mg dnevno): Otroci z ADHD imajo običajno večje potrebe po B-vitaminih, še posebej po vitaminu B6.
- Prehransko nadomestilo z minerali (cink, magnezij, kalcij): Pri ADHD se priporoča 500 mg kalcija, 250 mg magnezija in 5 mg cinka (dvakrat dnevno). Vse našteto igra pomembno vlogo pri sproščanju živčevja, pomanjkanje pa lahko poslabšuje simptome.
- Probiotiki (25 milijard bakterij dnevno): ADHD je lahko povezan z neravnotežjem v črevesni flori. Zato je dober probiotik ključen.
- Rhodiola: Rhodiola ali rožni koren se je izkazala za učinkovito tako pri otrocih kakor tudi pri odraslih s simptomi ADHD. Pomagala naj bi pri koncentraciji.
- Eterična olja: Pri ADHD se priporočata eterični olji vetiverja in cedre, ki delujeta pomirjevalno in izboljšujeta koncentracijo pri otrocih. Za boljši spomin se priporočata eterični olji rožmarina in poprove mete. Za sprostitev pa eterični olji ilang-ilang in sivke. Eterično olje bosvelije pa je znano po tem, da prinaša čustveno pomiritev, jasnost in povečuje kognitivne funkcije.