Apple je proti OpenAI vložil tožbo zaradi domnevne kraje poslovnih skrivnosti, povezanih z razvojem potrošniške elektronike. Spor presega običajen konflikt zaradi odhoda zaposlenih h konkurenci. V njegovem ozadju je boj za naprave, ki bi lahko nekoč zmanjšale pomen pametnega telefona in uporabnikom omogočile neposreden dostop do umetne inteligence.
Apple trdi, da je OpenAI z zaposlovanjem njegovih nekdanjih strokovnjakov sistematično pridobival zaupne podatke o zasnovi naprav, proizvodnih postopkih, dobaviteljih in materialih. OpenAI očitke zavrača in poudarja, da ga poslovne skrivnosti drugih podjetij ne zanimajo.
Primer bi lahko postal ena najpomembnejših tehnoloških pravd prihodnjih let. Ne gre namreč le za vprašanje, kaj naj bi posamezni zaposleni odnesli s seboj, temveč tudi za to, kdo bo nadzoroval naslednjo veliko uporabniško platformo po pametnem telefonu.
Poudarki:
- Apple OpenAI in dva nekdanja zaposlena obtožuje neupravičene uporabe zaupnih podatkov za razvoj naprav z umetno inteligenco.
- OpenAI navedbe zanika, vsi očitki pa za zdaj ostajajo trditve iz tožbe, o katerih sodišče še ni odločilo.
- Spor kaže, da se sodelovanje med podjetjema spreminja v neposredno tekmovanje za naslednjo generacijo osebnih naprav.
Kaj Apple očita OpenAI
Apple je tožbo vložil na zveznem sodišču v severnem okrožju Kalifornije. Med obtoženimi sta nekdanja Applova zaposlena Chang Liu in Tang Yew Tan, navedene pa so tudi organizacije OpenAI Foundation, OpenAI Group in podjetje io Products.
Tang Yew Tan je pri Applu preživel približno 24 let in sodeloval pri razvoju izdelkov, kot sta iPhone in Apple Watch. Pozneje je postal vodja strojne opreme pri OpenAI. Apple v tožbi trdi, da je že pred odhodom pošiljal zaupne informacije na svoje zasebne račune in zbiral podatke o dobaviteljih ter notranjih proizvodnih postopkih.
Chang Liu je pri Applu delal kot višji inženir električnih sistemov. Podjetje mu očita, da ni pravočasno vrnil službenega računalnika ter da je z izkoriščanjem domnevne napake v sistemu še naprej dostopal do notranjega omrežja. Po Applovih navedbah naj bi prenesel več deset zaupnih datotek, povezanih s strojno opremo.
Pomembno je poudariti, da gre za navedbe ene strani v sodnem postopku. Apple bo moral dokazati, da so bile informacije res poslovne skrivnosti, da so bile pridobljene nezakonito in da jih je OpenAI dejansko uporabil.
Očitek o delih naprav na zaposlitvenih razgovorih
Med najodmevnejšimi deli tožbe je navedba, da naj bi OpenAI nekatere kandidate iz Appla spodbujal, naj na razgovore prinesejo fizične sestavne dele naprav.
Apple opisuje primer kandidata, ki naj bi bil presenečen, da bi bilo dele sploh dovoljeno odnesti iz podjetja. Po Applovi razlagi naj bi takšni razgovori postali način za zbiranje informacij o skrivnih projektih, materialih in proizvodnih rešitvah.
OpenAI očitke zanika. V izjavi je zapisal, da ga poslovne skrivnosti drugih podjetij ne zanimajo ter da ostaja osredotočen na razvoj inovativne tehnologije.
Za presojo primera bo zato pomembno, ali bodo obstajali dokumenti, elektronska sporočila, zapisi razgovorov ali drugi dokazi, ki bi potrjevali Applove navedbe. Samo zaposlovanje nekdanjih Applovih strokovnjakov namreč ni nezakonito. V Kaliforniji je prehajanje zaposlenih med konkurenti razmeroma pogosto in ga zakonodaja večinoma dopušča.
Od partnerstva do vse bolj neposrednega rivalstva
Apple in OpenAI sta še leta 2024 delovala kot partnerja. Apple je ChatGPT vključil v svoje naprave in uporabnikom omogočil, da se je Siri pri določenih vprašanjih povezala z OpenAI-jevim sistemom.
Toda njuni interesi se zdaj vse bolj prekrivajo.
OpenAI želi razširiti svoje poslovanje iz programske opreme na fizične izdelke. Leta 2025 je prevzel podjetje io Products, ki ga je soustanovil nekdanji glavni Applov oblikovalec Jony Ive. Posel je bil ocenjen na približno 6,5 milijarde dolarjev.
Ive sicer v novi tožbi ni naveden kot obtoženec, vendar njegovo sodelovanje z OpenAI nakazuje, kako resne so ambicije podjetja na področju strojne opreme.
Prihodnja naprava OpenAI bi lahko uporabnikom omogočala pogovor z umetno inteligenco brez klasičnega zaslona, aplikacij in načina uporabe, ki ga poznamo pri pametnih telefonih. Podrobnosti še niso uradno predstavljene, zato poročila o njeni obliki in funkcijah ostajajo predvsem ugibanja.
Zakaj je prihodnja naprava OpenAI lahko grožnja iPhonu
Največja nevarnost za Apple ni nujno nova različica telefona. Precej večjo spremembo bi predstavljala naprava, ki bi uporabniku omogočala, da naloge opravi neposredno prek osebnega pomočnika.
Namesto odpiranja aplikacij bi lahko uporabnik preprosto izrazil željo: rezerviral bi potovanje, poiskal dokument, uredil koledar, kupil izdelek ali ustvaril vsebino. Umetna inteligenca bi nato sama izbrala storitev in izvedla več korakov.
V takšnem okolju bi operacijski sistem, trgovina z aplikacijami in zaslon telefona izgubili del sedanjega pomena. To bi ogrozilo položaj Appla, ki nadzoruje napravo, programsko opremo, trgovino z aplikacijami in velik del uporabniške izkušnje.
OpenAI pa bi z lastno napravo pridobil neposreden odnos z uporabniki in zmanjšal odvisnost od iPhona, Androida ter drugih platform.
Tožba lahko upočasni OpenAI-jeve načrte
Sodni postopki zaradi poslovnih skrivnosti lahko trajajo več let. Apple bi lahko zahteval denarno odškodnino, prepoved uporabe določenih informacij ali omejitev dela posameznikov pri razvoju konkurenčne naprave.
Največje kratkoročno tveganje za OpenAI zato morda ni končna odškodnina, temveč možnost zamude. Če bo moral dokazovati izvor posameznih zasnov, proizvodnih tehnik ali rešitev, se lahko razvoj nove naprave upočasni.
Primer lahko vpliva tudi na zaposlovanje v celotni industriji. Podjetja, ki tekmujejo za strokovnjake za umetno inteligenco, čipe in oblikovanje naprav, bodo verjetno še strožje nadzorovala dostop do zaupnih podatkov pred odhodom zaposlenih.
O izidu bo odločalo dokazovanje, ne velikost obtožb
Apple je predstavil obsežne in resne navedbe, vendar njihov obstoj še ne pomeni, da so dokazane. OpenAI bo imel možnost odgovoriti, izpodbijati Applovo razlago dogodkov in dokazovati, da je strojno opremo razvijal neodvisno.
Pravda bo najverjetneje razkrila več o notranjem razvoju novih naprav, prehajanju zaposlenih med podjetji in načinih, kako tehnološki velikani varujejo svoje znanje.
Ne glede na končni izid pa je eno že jasno: Apple in OpenAI nista več le partnerja, ki skupaj izboljšujeta Siri. Postajata tekmeca v boju za napravo, ki bi lahko določila, kako bomo v prihodnosti dostopali do umetne inteligence.
