Na nekdanjem odlagališču pepela in drugih odpadkov Termoelektrarne Trbovlje danes deluje največja sončna elektrarna v Sloveniji. Kompleks Prapretno ima po odprtju druge in tretje enote skupno moč 9,8 megavata, njegova ocenjena letna proizvodnja pa zadošča za porabo več kot 2.000 gospodinjstev. Elektrarna je uradno odprta, trenutno pa še obratuje v okviru preizkusov.
Poudarki:
- Sončna elektrarna Prapretno ima 17.946 modulov in skupno moč 9,8 megavata.
- Letno naj bi proizvedla 10,2 gigavatne ure elektrike, primerljivo s porabo več kot 2.000 gospodinjstev.
- Trbovlje in Hrastnik bosta desetino proizvedene elektrike kupovala po proizvodni ceni.
Največja sončna elektrarna v Sloveniji stoji na degradiranem območju
Holding Slovenske elektrarne (HSE) je 22. septembra odprl drugi in tretji del Sončne elektrarne Prapretno. Skupaj s prvo enoto, ki obratuje od leta 2022, kompleks sestavlja 17.946 sončnih modulov s skupno instalirano močjo 9,8 megavata. S tem je Prapretno znova prevzelo naziv največje delujoče sončne elektrarne v Sloveniji.
Ocenjena letna proizvodnja celotnega kompleksa znaša 10,2 gigavatne ure električne energije. Gre za količino, primerljivo z letno porabo več kot 2.000 povprečnih slovenskih gospodinjstev, dejanska proizvodnja pa bo odvisna od sončnega obsevanja, vremena in razpoložljivosti elektrarne.
Prva enota Prapretno je bila s približno tremi megavati ob začetku obratovanja prva slovenska sončna elektrarna z močjo nad enim megavatom. Druga in tretja enota sta dodali še 6,75 megavata moči ter več kot 12.000 novih modulov.
Lokacija med Trbovljami in Hrastnikom je bila desetletja povezana s premogovništvom in proizvodnjo elektrike iz premoga. Na rekultiviranem delu nekdanjega odlagališča so odlagali pepel, žlindro, sadro in druge nenevarne odpadke Termoelektrarne Trbovlje. Postavitev elektrarne na takšnem zemljišču omogoča energetsko rabo prostora brez zasedanja novih kmetijskih ali stanovanjskih površin.
Vrednost naložbe v novi enoti in spremljajočo infrastrukturo znaša približno 10,8 milijona evrov. Projekt je prvi slovenski energetski projekt, ki je prejel podporo evropskega Sklada za pravični prehod, namenjenega preobrazbi regij, ki so bile gospodarsko odvisne od premoga.
Baterijski hranilnik bo elektriko oddajal ob primernejšem času
Prapretno ni samo velika sončna elektrarna. Ob novih modulih je HSE postavil tudi baterijski hranilnik z močjo sedem megavatov in zmogljivostjo 14 megavatnih ur. Presežke proizvodnje lahko začasno shrani in jih v omrežje odda pozneje, ko je poraba večja ali ko elektriko potrebuje elektroenergetski sistem.
Hranilnik lahko teoretično pri polni moči sedmih megavatov energijo oddaja približno dve uri. V praksi bo njegovo delovanje prilagojeno proizvodnji elektrarne, stanju omrežja in razmeram na trgu.
Takšna kombinacija zmanjšuje težavo sončnih elektrarn, ki največ energije proizvedejo sredi dneva, ko lokalna poraba ni nujno največja. Hranilnik omogoča večjo prilagodljivost in pomaga blažiti kratkotrajna nihanja proizvodnje zaradi oblakov ter sprememb vremena.
HSE je pred uradnim odprtjem sporočil, da so funkcionalni preizkusi potrdili zanesljivo delovanje sistema, baterijski hranilnik pa je pri nekaterih meritvah celo presegel načrtovane tehnične parametre. Po zaključku postopkov in pridobitvi uporabnega dovoljenja bodo elektrarno daljinsko upravljali iz centra vodenja HSE.
Del proizvedene elektrike bo cenejši za občini
HSE je z občinama Trbovlje in Hrastnik sklenil sporazum, po katerem jima bo deset odstotkov letno proizvedene električne energije iz novih enot prodajal po lastni oziroma proizvodni ceni. Občini jo bosta lahko uporabili za oskrbo javnih ustanov ter s tem znižali njihove stroške električne energije.
Hrastniški župan Marko Funkl je ob odprtju ocenil, da je dogovorjena cena skoraj za polovico nižja od trenutne tržne. Prihranek bi lahko v Hrastniku namenili za vodovodno omrežje ali javno razsvetljavo, je napovedal. Gre za oceno občine, saj natančna proizvodna cena in pogoji obračuna niso bili javno objavljeni.
Ob elektrarni so odprli tudi 1,7 kilometra dolgo Sončno učno pešpot Prapretno. Na šestih vsebinskih točkah predstavlja zgodovino območja, njegovo preobrazbo ter delovanje sončne elektrarne in baterijskega hranilnika.
Prapretno tako ohranja vlogo energetske lokacije, vendar z drugačnim virom. Na prostoru, kjer so se nekoč kopičili ostanki proizvodnje elektrike iz premoga, zdaj nastaja elektrika iz sonca, del koristi pa se bo prek dogovora s HSE vračal tudi občinama, na območju katerih elektrarna stoji.
