Vsako leto konec septembra obeležujemo svetovni dan turizma. Torej panoge, ki povezuje ljudi, odpira meje in za marsikatero državo pomeni enega ključnih stebrov gospodarstva. A letošnje praznovanje poteka v znamenju teme, ki zadnje čase vznemirja skoraj vsako gospodarsko vejo: umetne inteligence in digitalne preobrazbe. Pod uradnim geslom, ki v ospredje postavlja digitalno agendo za preoblikovanje turizma, se odpira temeljno vprašanje – kako lahko sodobna orodja pripomorejo k bolj trajnostnemu in kakovostnemu razvoju, ne da bi pri tem pozabili na človeka, ki je od nekdaj srce vsake potovalne izkušnje.
Poudarki:
- Pomoč, ali nadomestek človeka: Umetna inteligenca lahko močno olajša načrtovanje poti in poslovanje.
- Nevarnost usmerjanja množic: Brez premišljenega upravljanja bo ponudba osiromašena.
- Stanje v Sloveniji: Umetno inteligenco trenutno uporablja manj gostinskih in turističnih podjetij kot v tujini.
Tehnologija spreminja pravila igre, a prinaša tudi tveganja
Način, kako načrtujemo dopust, se je v zadnjih letih korenito spremenil. Če smo včasih listali tiskane kataloge v turističnih agencijah ali se zanašali na priporočila prijateljev, danes potovalne načrte vse pogosteje sestavljajo algoritmi. Pametni klepetalniki nam v nekaj sekundah predlagajo tridnevni izlet, rezervacijski sistemi prilagajajo cene glede na povpraševanje v realnem času, prevajalniki na telefonih pa brišejo jezikovne ovire sredi neznanih mest.
A ta napredek odpira tudi resne pomisleke. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v svoji poslanici opozoril, da umetna inteligenca sicer ponuja izjemne priložnosti za manjša podjetja in učinkovitejše storitve, vendar nosi s seboj skrito past. Če bo razvoj prepuščen izključno peščici velikih tehnoloških platform in nebrzdanim algoritmom, se lahko zgodi, da bodo ti usmerjali nepregledne množice turistov na že tako preobremenjene točke, manj znane, a čudovite destinacije pa bodo ostale povsem spregledane.
Podobno razmišlja tudi generalna sekretarka organizacije UN Tourism Shaikha Al Nuwais. Poudarila je, da tehnološki korak naprej šteje le takrat, ko od njega nekaj dobijo vsi deležniki. Če digitalnih orodij in znanj ne bomo pravočasno približali manjšim ponudnikom, kmetijam, lokalnim vodnikom in podeželskim skupnostim, se bo prepad med tistimi, ki pišejo digitalna pravila, in tistimi, ki jim morajo le nemo slediti, še dodatno poglobil.
Kje je v tem novem svetu Slovenija?
Slovenski turizem letošnji praznik pričakuje s spodbudnimi rezultati in visoko zasedenostjo, kar potrjuje, da naša naravna in kulinarična ponudba še naprej privabljata obiskovalce z vsega sveta. Vendar pa prav uspeh prinaša odgovornost za premišljeno upravljanje tokov gostov.
Na Slovenski turistični organizaciji (STO) na digitalizacijo in umetno inteligenco gledajo kot na nepogrešljiv pripomoček za boljše razumevanje navad sodobnih potnikov. Z analizo podatkov lažje predvidevajo zasedenost, oblikujejo prilagojeno ponudbo in razbremenijo zaposlene pri ponavljajočih se nalogah. Med orodji, ki jih že uspešno uvajajo, velja omeniti nacionalno informacijsko središče za turizem (NiST), virtualno asistentko Almo ter programe digitalnega izobraževanja, s katerimi pomagajo turističnim delavcem osvojiti nova znanja.
Kljub navdušenju nad novostmi pa direktorica STO Maja Pak Olaj poudarja pomembno mejo: “Bistvo turizma ostajamo ljudje. Tehnologija ima resnično vrednost le takrat, ko podpira naše znanje, ustvarjalnost in pristno gostoljubnost.” Topel nasmeh receptorja, iskrena dobrodošlica domačina na turistični kmetiji in strokovno vodenje lokalnega vodnika so stvari, ki jih noben algoritem ne more nadomestiti.
V podobnem duhu deluje tudi Turistična zveza Slovenije, kjer tehnologijo usmerjajo v povezovanje lokalnih skupnosti in ohranjanje kulturne ter naravne dediščine. Eden takšnih praktičnih primerov je aplikacija Moj izlet, ki domačim in tujim popotnikom pomaga odkrivati manj znane kotičke naše dežele ter spodbuja obisk krajev zunaj najbolj obleganih turističnih središč.
Kaj o uporabi tehnologije pravijo domače številke?
Kako hitro se slovensko gostinstvo in turizem v resnici prilagajata novim orodjem, razkrivajo sveži podatki Statističnega urada Republike Slovenije (SURS). Slika na terenu kaže, da smo še vedno na začetku poti:
Tehnologije umetne inteligence je lani uporabljalo približno 13 odstotkov podjetij v gostinstvu.
Precej bolj so digitalno odprti v nastanitvenem delu, kjer je umetna inteligenca prisotna v skoraj petini podjetij (19 odstotkov), še dodatnih 15 odstotkov pa o njeni vpeljavi resno razmišlja. Tukaj se orodja najpogosteje uporabljajo za avtomatsko upravljanje rezervacij, komunikacijo z gosti pred prihodom in optimizacijo cen sob.
V strežbi jedi in pijač je delež precej nižji – orodja umetne inteligence uporablja le desetina podjetij, le dva odstotka tistih, ki jih še nimata, pa razmišljata o tem. To je povsem razumljivo, saj v restavracijah in kavarnah največ štejeta neposredno delo kuharja in osebni stik natakarja z gostom.
Odgovori prihajajo v Portorož
Prav vprašanje, kje potegniti zdravo mejo med napredno tehnologijo in človeško toplino, bo osrednja tema letošnjega dneva slovenskega turizma (27. september). Strokovnjaki se posvečajo vplivu globalnih platform, kot sta Booking ali Google, na vidnost slovenskih krajev ter iskanje rešitve, kako z umetno inteligenco izboljšati poslovanje. Poudarek je tudi na to, da se z nastopom umetne inteligence se ne izgubili prepoznavno identiteto. Turizem smo vendar ljudje, in ne umetna inteligenca.
Digitalna orodja so v turizmu nedvomno postala stalnica. Lahko nam prihranijo čas, poenostavijo načrtovanje in zmanjšajo administrativna bremena. Toda na koncu dneva se popotniki iz Slovenije ne bodo vračali domov z lepimi spomini na brezhiben algoritem, temveč na ljudi, ki so jim pripravili dobro večerjo, jim pokazali skrito pot skozi gozd in jim z iskrenim stiskom roke zaželeli srečno pot.
