Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je ostro kritizirala predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu. Po njeni oceni bi predlagane rešitve oslabile sedanje varovalke, znižale pogoje za vodilne in povečale politični vpliv na upravljanje državnega premoženja, vrednega več milijard evrov.
Poudarki:
- KPK opozarja, da bi vlada in državni zbor neposredno imenovala vseh devet nadzornikov novega demografskega sklada.
- Predlog znižuje zahtevane vodstvene izkušnje in ne izključuje kandidatov s pravnomočno ugotovljeno kršitvijo integritete.
- Gre še vedno za predlog zakona, ki se lahko po pripombah KPK in javni obravnavi bistveno spremeni.
KPK vidi »velik korak nazaj«
Vlada želi Slovenski državni holding (SDH) preoblikovati v nacionalni demografski sklad in pod skupno streho združiti večino državnih kapitalskih naložb. Temu naj bi se pridružili Kapitalska družba (KAD), Družba za svetovanje in upravljanje (DSU) ter posamezne naložbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Po dosedanjih ocenah bi sklad upravljal najmanj približno 17 milijard evrov premoženja, končna vrednost pa bi bila lahko še višja. Njegov dolgoročni namen naj bi bil zagotavljanje dodatnih sredstev za pokojnine, družinsko politiko in nego starejših.
KPK cilju ustanovitve sklada ne nasprotuje, vendar ocenjuje, da predlagani način upravljanja ne zagotavlja dovolj neodvisnega, strokovnega in odgovornega odločanja. Osnutek naj bi na več mestih izločil protikorupcijske varovalke, ki že veljajo za SDH.
Komisija je predlog zato označila za velik korak nazaj v primerjavi s standardi, ki so bili v slovensko zakonodajo vključeni pred več kot desetletjem.
Vseh devet nadzornikov bi izbrala politika
Največ pomislekov vzbuja predlagana sestava devetčlanskega nadzornega sveta. Pet članov bi na predlog ministrstva za finance imenovala vlada. Preostale štiri bi izbral državni zbor, pri čemer bi tri kandidate predlagale poslanske skupine, enega pa upokojenska organizacija.
Nadzorni svet bi nato izbiral upravo sklada in nadzoroval njeno delo. KPK opozarja, da bi bil politični vpliv tako vgrajen že v sam postopek izbire vodstva.
Težava ni zgolj v tem, kdo imenuje nadzornike. Komisija ugotavlja tudi, da predlog ne določa dovolj učinkovitih postopkov za preverjanje strokovnosti, neodvisnosti in osebne integritete kandidatov.
Po veljavni ureditvi član organa upravljanja ali nadzora SDH ne more postati oseba, pri kateri je bila pravnomočno ugotovljena kršitev integritete. V novem predlogu takšne izključitve ni. Prav tako bi se zahtevane vodstvene izkušnje skrajšale z desetih na pet let, kandidatom pa izkušenj ne bi bilo več treba dokazovati z delom v srednjih ali velikih gospodarskih družbah.
KPK je opozorila še na pomanjkljivo urejanje nasprotja interesov, omejitev poslovanja, lobiranja, sprejemanja daril in prijave premoženjskega stanja. To so področja, ki so pri upravljanju velikega javnega premoženja ključna za preprečevanje nedovoljenih vplivov.
Javnost je za pripombe dobila samo dva tedna
Komisija je kritična tudi do postopka priprave zakona. Predlog je bil na portalu e-demokracija objavljen 7. julija, rok za pripombe pa se je iztekel 21. julija. Javnost je tako za odziv dobila le 14 dni.
Poslovnik vlade za javno obravnavo praviloma predvideva od 30 do 60 dni. KPK zato ugotavlja, da ni bil spoštovan niti najkrajši običajni rok.
Pri zakonu, ki bo določal upravljanje enega največjih državnih premoženjskih skladov, bi bila po mnenju komisije upravičena še daljša in temeljitejša razprava. Prekratek rok zmanjšuje možnost, da bi stroka, sindikati, upokojenske organizacije in druga zainteresirana javnost pravočasno prepoznali problematične določbe.
KPK ob tem opozarja, da je podoben zakon obravnavala že leta 2020. Takrat so bili v parlamentarnem postopku sprejeti amandmaji, ki so okrepili strokovne standarde in zmanjšali korupcijska tveganja. Komisija ne razume, zakaj sedanje besedilo večine teh izboljšav ne vključuje.
Kaj bi sklad pomenil za pokojnine
Po vladnem predlogu bi sklad vsako leto 40 odstotkov prejetih dividend in 40 odstotkov kupnin od prodaje naložb namenil pokojninski blagajni. Po deset odstotkov dividend bi šlo za družinsko politiko in nego starejših, preostanek pa za ohranjanje oziroma povečevanje premoženja sklada.
To še ne pomeni, da so višje pokojnine že zagotovljene. Predlog ne vsebuje natančne napovedi prihodnjih donosov, končni učinek pa bo odvisen od vrednosti naložb, dividend, prodaj državnega premoženja in strategije upravljanja.
Za prebivalce Slovenije je zato pomembno predvsem vprašanje, ali bo sklad dejansko upravljan dolgoročno in strokovno ali pa bo postal novo središče političnega kadrovanja. Slabe odločitve pri tako velikem portfelju bi lahko vplivale na vrednost državnega premoženja in prihodnja nakazila v pokojninsko blagajno.
Zakon še ni sprejet. Trenutno gre za vladni predlog, ki se lahko po javni obravnavi, usklajevanju s socialnimi partnerji in parlamentarnem postopku spremeni. Opozorila KPK zato niso ugotovitev, da je že prišlo do korupcije, temveč ocena tveganj, ki bi jih bilo treba odpraviti pred sprejetjem zakona.
