Ministrstvo želi poenotiti plačila v domovih starejših

Nekateri stanovalci slovenskih domov za starejše za primerljive storitve in enake bivalne pogoje še vedno plačujejo občutno različne zneske. Nova ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve Mateja Ribič zato kot eno prvih nalog napoveduje odpravo razlik med tistimi, ki so že vključeni v sistem dolgotrajne oskrbe, in stanovalci, katerih vloge še niso rešene.

Poudarki:

• Stanovalci v primerljivih sobah lahko zaradi različne pravne obravnave prejemajo zelo različne položnice.
• Ministrstvo želi pospešiti odločanje o vlogah in poenotiti plačilo za primerljive storitve ter bivalne pogoje.
• Konec junija je bilo zunaj novega sistema še 2587 stanovalcev domov za starejše.

Zakaj nekateri stanovalci istega doma plačujejo več?

Dolgotrajna oskrba v institucijah se je začela izvajati 1. decembra 2025. Stanovalci, vključeni v novi sistem, plačujejo predvsem nastanitev in prehrano, medtem ko se storitve dolgotrajne oskrbe financirajo iz obveznega zavarovanja.

Cena standardne nastanitve in prehrane je omejena z višino zagotovljene pokojnine, ki trenutno znaša 826 evrov. Standard pomeni dvoposteljno sobo s souporabo sanitarij. Nadstandardna soba, večja površina ali drugi dodatki lahko končni račun zvišajo.

Drugače je pri stanovalcih, ki so še vedno obravnavani po zakonu o socialnem varstvu. To so med drugim ljudje, pri katerih postopek za priznanje pravice do dolgotrajne oskrbe še ni končan. Njihova cena lahko poleg nastanitve in prehrane vključuje tudi oskrbni del, zato je račun lahko občutno višji.

Tako se lahko zgodi, da dva stanovalca živita v primerljivih sobah, potrebujeta podobno pomoč in prejemata podobne storitve, vendar plačujeta različna zneska zgolj zato, ker je bila odločba enega že izdana, postopek drugega pa še ni končan.

»Želimo ureditev, po kateri bodo stanovalci s primerljivimi potrebami, ki prejemajo primerljive storitve in imajo enake bivalne pogoje, plačevali enako ceno,« je bistvo načrtovanega ukrepa povzela ministrica Ribič.

Ob tem ostaja možnost delne ali popolne oprostitve plačila nastanitve in prehrane glede na materialni položaj stanovalca. O oprostitvi na zahtevo uporabnika odloča pristojni center za socialno delo, morebitno razliko pa pod zakonskimi pogoji doplača občina.

Več kot 2500 stanovalcev še po starem sistemu

Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki jih je posredovalo ministrstvo, je bilo konec junija v celodnevno dolgotrajno oskrbo v instituciji vključenih 17.292 stanovalcev. Dnevno oskrbo v instituciji je uporabljalo še 113 ljudi.

Po zakonu o socialnem varstvu pa je bilo v domovih še vedno obravnavanih 2587 uporabnikov. Prav med njimi so ljudje, ki lahko zaradi počasnih postopkov za primerljivo bivanje in oskrbo plačujejo več od stanovalcev, že vključenih v novi sistem.

Ministrica je opozorila, da se pri izvajanju zakona ne zatika samo pri cenah. Postopki so dolgi, obravnava stanovalcev med posameznimi zavodi ni povsem enotna, težave pa se pojavljajo tudi pri dejanskem zagotavljanju nekaterih storitev.

Glavni razlog za zamude naj bi bili nepovezani in pretežno ročni administrativni postopki. Dokumenti in podatki se med centri za socialno delo, izvajalci ter drugimi institucijami ne prenašajo dovolj hitro, kar podaljšuje ocenjevanje upravičenosti in izdajanje odločb.

Zakon sicer določa, da mora center za socialno delo odločbo izdati najpozneje v dveh mesecih od prejema popolne vloge. V praksi pa lahko postopek dodatno podaljšajo nepopolna dokumentacija, ocenjevanje potreb in usklajevanje med različnimi izvajalci.

Ministrstvo želi nadomestiti počasne ročne postopke

Med prednostnimi nalogami ministrstva bo zato vzpostavitev informacijskega sistema, ki bi povezal ključne dele postopka in zaposlenim omogočil hitrejšo obravnavo vlog.

Preverjajo več možnosti, med njimi tudi novo javno naročilo. Z njim bi k sodelovanju pritegnili širši krog ponudnikov in izbrali rešitev, ki bi bila prilagojena dejanskim potrebam centrov za socialno delo, domov, ZZZS in uporabnikov.

Informacijski sistem sam po sebi sicer ne bo odpravil pomanjkanja kadrov ali vseh razlik med izvajalci. Lahko pa zmanjša podvajanje dela, ročno prepisovanje podatkov, izgubljanje dokumentacije in zamude pri izmenjavi informacij.

Ministrstvo napoveduje tudi pregled izvajanja osebne asistence. Obe področji, osebna asistenca in dolgotrajna oskrba, vključujeta veliko število uporabnikov, izvajalcev in javnega denarja, zato bodo spremembe morale hkrati zagotavljati dostopnost pravic, nadzor nad porabo ter primerljivo obravnavo upravičencev.

Osnovne pravice iz sistema dolgotrajne oskrbe so oskrbovalec družinskega člana, oskrba na domu, celodnevna ali dnevna oskrba v instituciji in denarni prejemek. Posameznik praviloma izbere eno osnovno pravico, saj se med seboj izključujejo.

Koliko ljudi že uporablja posamezne pravice?

Po zadnjih podatkih ministrstva je največ upravičencev vključenih v celodnevno dolgotrajno oskrbo v domovih za starejše.

Vir: Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve

Pravica do oskrbe na domu se izvaja od julija 2025, institucionalna oskrba in denarni prejemek pa od decembra 2025. Prispevek za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo se pobira od 1. julija 2025.

Podatki kažejo, da je institucionalna oskrba trenutno daleč najbolj razširjena oblika. Dolgotrajno oskrbo na domu je konec junija prejemalo le 546 ljudi, čeprav naj bi bila prav oskrba v domačem okolju eden pomembnih stebrov novega sistema.

Ministrstvo mora zato poleg poenotenja položnic rešiti še dve povezani težavi: pospešiti dostop do pravic in zagotoviti, da bodo priznane storitve ljudem tudi dejansko na voljo.

Za stanovalce in njihove svojce bo najpomembnejši rezultat zelo konkreten. Primerljive potrebe, storitve in sobe ne bi smele več pomeniti različnih računov zgolj zato, ker je eden od upravnih postopkov trajal dlje od drugega.