Nuklearna elektrarna Krško bo v noči na četrtek, 6. avgusta, zaradi nizkega pretoka in visoke temperature Save začela postopno zmanjševati moč reaktorja. Najprej jo bo znižala na 80 odstotkov, ob nadaljnjem slabšanju hidroloških razmer pa po potrebi še bolj. Eles ob tem zagotavlja, da je slovenski elektroenergetski sistem pripravljen tudi na morebitno popolno zaustavitev elektrarne, vendar bi bila Slovenija v takšnem primeru občutno bolj odvisna od uvoza.
Poudarki:
- NEK bo zaradi okoljskih omejitev moč reaktorja najprej zmanjšala na 80 odstotkov.
- Eles zagotavlja, da izpad elektrarne sam po sebi ne bi povzročil razpada sistema ali avtomatičnih redukcij.
- Popolna zaustavitev bi povečala uvozno odvisnost in poslabšala napetostne razmere v prenosnem omrežju.
Načrtovano zmanjšanje moči ni enako nenadnemu izpadu
Nuklearna elektrarna Krško bo moč zmanjševala postopno in nadzorovano. Ne gre za okvaro reaktorja ali izredni varnostni dogodek, temveč za prilagoditev obratovanja razmeram v reki Savi in zahtevam okoljevarstvenega soglasja.
Elektrarna mora zagotoviti, da dnevna povprečna temperatura Save na točki popolnega premešanja pod Hidroelektrarno Brežice ne preseže 28 stopinj Celzija. Obenem voda po premešanju zaradi delovanja elektrarne v dnevnem povprečju ne sme biti toplejša za več kot tri stopinje.
Sava se uporablja za hlajenje kondenzatorja v tako imenovanem terciarnem krogu. Voda pri tem ne prihaja v stik z jedrskim delom elektrarne, temveč prevzame toploto izrabljene pare in se nato vrne v reko.
Ko je pretok nizek in je reka že naravno zelo topla, lahko enaka količina odvedene toplote povzroči večji temperaturni prirast. NEK zato uporablja hladilne stolpe, ob skrajnejših razmerah pa mora zmanjšati proizvodnjo oziroma po potrebi začasno ustaviti reaktor.
V prvem koraku bo moč zmanjšana na 80 odstotkov. Elektrarna se bo na polno moč vrnila, ko bodo temperatura, pretok Save in vremenske razmere to znova dopuščali. V Neku ukrep opisujejo kot začasen, načrtovan in nadzorovan.
Eles ima za izpad velikih elektrarn pripravljene rezerve
V Elesu poudarjajo, da je slovenski elektroenergetski sistem del povezanega evropskega omrežja in zasnovan tako, da mora varno delovati tudi ob izpadu posameznega pomembnega elementa, vključno z veliko proizvodno enoto.
Gre za tako imenovani kriterij N-1. Ta zahteva, da izpad enega elementa ne povzroči preobremenitev drugih delov omrežja in verižnih izpadov z resnejšimi posledicami. Eles je že ob prejšnjih zaustavitvah Neka pojasnjeval, da je sistem sposoben obratovati tudi brez jedrske elektrarne, čeprav se takrat močno poveča uvoz električne energije.
Ob nenadnem izpadu proizvodne enote se mora elektroenergetski sistem odzvati v nekaj sekundah. Najprej se sprožijo rezerve za vzdrževanje frekvence, nato avtomatske in ročno aktivirane rezerve za njeno povrnitev.
Njihova naloga je ponovno vzpostaviti ravnovesje med proizvodnjo in porabo. Če bi elektrarna nenadoma prenehala oddajati energijo, bi se namreč frekvenca v omrežju začela zniževati. Ročna rezerva je med drugim namenjena prav izpadom večjih proizvodnih enot in dolgotrajnejšemu pomanjkanju energije v sistemu.
Slovenija je julija vstopila tudi v evropski platformi PICASSO in MARI, ki Elesu omogočata dostop do širšega čezmejnega trga izravnalne energije. S tem lahko sistemski operater določene rezerve in energijo za izravnavo pridobiva tudi od ponudnikov iz drugih evropskih držav, če so na voljo ustrezne prenosne zmogljivosti.
To pomeni, da popoln izpad Neka sam po sebi ne bi avtomatično povzročil odklopov gospodinjstev ali razpada elektroenergetskega sistema. Pomenil pa bi zahtevnejše obratovalne razmere, večjo potrebo po rezervah in dodatni energiji iz uvoza.
Brez Neka bi morala Slovenija več elektrike uvoziti
NEK je bila v sredo, preden je začela zmanjševati moč, daleč največji posamezni proizvodni vir v državi. Po dnevnih podatkih Elesa je zagotavljala skoraj 60 odstotkov električne energije, proizvedene v Sloveniji, sončne elektrarne okoli 30 odstotkov, hidroelektrarne pa približno desetino.
Ta razdelitev je posnetek proizvodnje določenega dne in ne pomeni, da je NEK dolgoročno pokrivala 60 odstotkov celotne slovenske porabe. Delež je bil tako visok tudi zato, ker je zaradi suše in nizkih pretokov močno upadla proizvodnja hidroelektrarn.
Razliko med zmanjšano domačo proizvodnjo in porabo morajo zagotoviti dobavitelji z nakupi električne energije na trgu. Eles skrbi za varno delovanje omrežja, čezmejni prenos in sprotno izravnavo, ni pa odgovoren za dolgoročni zakup vseh količin elektrike, ki jih potrebujejo odjemalci.
Dobavitelji morajo za vsak 15-minutni interval zagotoviti predvideno količino energije za svoje kupce. Eles nato z rezervami popravlja kratkoročna odstopanja med napovedano in dejansko proizvodnjo oziroma porabo.
Slovenija ima glede na velikost sistema zelo obsežne čezmejne povezave. Jeseni 2025, ko začasno nista obratovala niti NEK niti Termoelektrarna Šoštanj, je elektroenergetski sistem ostal stabilen, manjkajočo energijo pa je država uvažala.
Sedanje razmere so kljub temu zahtevnejše zaradi kombinacije več dejavnikov. Visoke temperature povečujejo uporabo klimatskih naprav, hidroelektrarne zaradi nizkih rek proizvajajo manj, v najbolj sončnih urah pa veliko energije zagotovijo sončne elektrarne, katerih proizvodnja proti večeru hitro upade.
Zakaj je Eles omenjal težave z napetostjo?
Direktor Elesa Aleksander Mervar je pred napovedanim zmanjšanjem moči opozoril, da bi popolna zaustavitev Neka lahko povzročila določene težave z napetostnimi profili v prenosnem omrežju. To ni enako trditvi, da bi Sloveniji takoj zmanjkalo elektrike.
Elektrarna poleg delovne moči pomembno vpliva tudi na napetostne razmere v vzhodnem delu prenosnega sistema. Ob njenem izpadu je treba tokove električne energije preusmeriti po drugih povezavah ter z dodatnimi sistemskimi ukrepi ohranjati napetost v dovoljenih mejah.
Eles pravi, da ima za takšne razmere pripravljene obratovalne ukrepe in ustrezne rezerve. Če bi se razmere pomembneje zaostrile, bi o tem obvestil pristojno ministrstvo in predlagal dodatne ukrepe.
Mervar je omenil tudi možnost začasnega odstopanja od nekaterih okoljskih omejitev, če bi bilo nadaljnje obratovanje Neka nujno za stabilnost sistema. Na okoljskem ministrstvu so odgovorili, da bodo takšen predlog strokovno preučili. Odločitev o morebitni izjemi še ni bila sprejeta.
Za zdaj je dejanski scenarij bistveno manj dramatičen: NEK bo moč najprej zmanjšala na 80 odstotkov, Eles pa ne napoveduje motenj pri oskrbi. Nadaljnji razvoj bo odvisen od pretoka in temperature Save, trajanja vročinskega vala, domače porabe ter razpoložljivosti električne energije in prenosnih zmogljivosti v širšem evropskem prostoru.
