Vlada je potrdila sveženj predlogov sprememb zakonov s področja finančnega trga, investicijskih skladov in mednarodnega obdavčevanja. Večina sprememb je namenjena prenosu evropskih pravil v slovensko zakonodajo, med drugim glede delnic z večkratno glasovalno pravico, obvladovanja tveganj v investicijskih skladih in preprečevanja preusmerjanja dobičkov.
Gre za predloge, ki morajo skozi zakonodajni postopek in še niso začeli veljati. Spremembe bodo najbolj neposredno vplivale na izdajatelje delnic, upravljavce investicijskih skladov, depozitarje, vlagatelje in nadzorne organe.
Poudarki:
- Vlada predlaga nova pravila za delnice z večkratno glasovalno pravico in njihovo uvrščanje v večstranske sisteme trgovanja.
- Več novel ureja likvidnost, poročanje, skrbništvo in dajanje posojil s strani alternativnih investicijskih skladov.
- Spremenil naj bi se tudi seznam davčnih sporazumov, zajetih z mednarodno konvencijo proti preusmerjanju dobičkov.
Delnice z več glasovi bi morale biti jasno označene
Predlog novele zakona o trgu finančnih instrumentov v slovenski pravni red prenaša evropsko direktivo o delnicah z večkratno glasovalno pravico.
Pri takšni lastniški strukturi imajo določene delnice več glasovalnih pravic kot druge. Ustanovitelji ali večji lastniki lahko tako tudi po zbiranju kapitala na trgu ohranijo večji vpliv na odločanje v podjetju, čeprav nimajo več enako velikega deleža celotnega kapitala.
Evropska ureditev želi podjetjem, predvsem manjšim in hitro rastočim, olajšati dostop do kapitalskih trgov, ne da bi morali ustanovitelji zaradi izdaje novih delnic popolnoma izgubiti nadzor nad družbo. Direktiva določa skupna pravila za podjetja, ki želijo delnice uvrstiti v večstranski sistem trgovanja.
Po predlagani slovenski ureditvi uvrstitve delnic ne bi bilo dovoljeno zavrniti zgolj zato, ker družba uporablja strukturo z večkratnimi glasovalnimi pravicami. Takšne delnice bi morale biti hkrati jasno označene, da bi vlagatelji razumeli, da vse delnice ne zagotavljajo enakega vpliva na upravljanje podjetja.
Takšna ureditev lahko podjetjem olajša pridobivanje kapitala, za male vlagatelje pa pomeni tudi potrebo po večji previdnosti. Pred nakupom bodo morali preveriti ne le ceno in število delnic, temveč tudi razmerje glasovalnih pravic med različnimi razredi delnic.
Strožja pravila za likvidnost in posojila investicijskih skladov
Vlada predlaga tudi spremembe treh medsebojno povezanih zakonov: zakona o oblikah alternativnih investicijskih skladov, zakona o njihovih upravljavcih ter zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje.
Predlogi prenašajo evropsko direktivo AIFMD II, ki spreminja pravila za alternativne investicijske sklade in kolektivne naložbene podjeme. Spremembe zajemajo prenos posameznih nalog na zunanje izvajalce, upravljanje likvidnostnega tveganja, nadzorniško poročanje, storitve depozitarjev in skrbnikov ter sklade, ki neposredno dajejo posojila.
Upravljavci odprtih alternativnih skladov bodo morali izbrati ustrezna orodja, s katerimi lahko ob večjem številu zahtev za izplačilo zmanjšajo likvidnostno tveganje. Namen teh ukrepov je preprečiti položaj, ko bi moral sklad v obdobju tržnega stresa prehitro prodajati premoženje in s tem povzročiti dodatne izgube vlagateljem.
Nova pravila podrobneje urejajo tudi alternativne sklade, ki dajejo posojila podjetjem ali drugim prejemnikom. Določiti želijo pogoje njihovega delovanja ter zmanjšati tveganja, ki bi lahko nastala zaradi neustreznega upravljanja posojil, koncentracije naložb ali neskladja med dolgoročnimi posojili in zahtevami vlagateljev po hitrem izplačilu.
Predvidene so še spremembe pri obravnavi izpostavljenosti do centralnih nasprotnih strank in pri poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti s centralnim kliringom. Gre za tehnično področje, vendar je njegov cilj pomemben: zmanjšati možnost, da bi težave enega večjega finančnega udeleženca povzročile širše motnje na trgu.
Spremembe tudi pri mednarodnem obdavčevanju
Vlada je določila še besedilo predloga zakona o ratifikaciji dopolnitev večstranske konvencije za preprečevanje zmanjševanja davčne osnove in preusmerjanja dobička.
Večstranska konvencija državam omogoča, da hkrati posodobijo več obstoječih sporazumov o izogibanju dvojnega obdavčevanja. Njen namen je omejiti prakse, pri katerih podjetja dobičke s pomočjo mednarodnih struktur preusmerjajo v države z ugodnejšo davčno obravnavo, čeprav tam ne opravljajo pomembnejše gospodarske dejavnosti.
Predlagana dopolnitev se nanaša na vključitev konvencije med slovensko vlado in takratnim Svetom ministrov Srbije in Črne gore o izogibanju dvojnega obdavčevanja. Uradni slovenski seznam trenutno pojasnjuje, da je bila ta konvencija z večstranskim instrumentom prilagojena v razmerju s Srbijo, ne pa tudi v razmerju s Črno goro.
Če bo državni zbor predloge sprejel, bo Slovenija svoje finančne predpise dodatno uskladila z evropskimi pravili. Za običajne potrošnike spremembe verjetno ne bodo takoj opazne, pomembne pa bodo za preglednost kapitalskega trga, zaščito vlagateljev, stabilnost investicijskih skladov in učinkovitejše preprečevanje mednarodnega davčnega izogibanja.
