Avstralski raziskovalci so v znanstveni reviji Psychological Science pred nedavnim objavili izsledke zelo zanimive raziskave, katere cilj je bilo preverjanje prepričljivosti obrazov oziroma podob človeških obrazov, ustvarjenih s pomočjo umetne inteligence. Rezultati so precej šokantni, saj se je izkazalo, da večina ljudi zelo hitro nasede umetni inteligenci. Še več: kot kaže, lahko umetna inteligenca ustvari obraze, ki so za številne precej bolj prepričljivi od fotografij resničnih človeških obrazov.
Izjemna prepričljivost samo pri belopoltih obrazih
Umetna inteligenca je lahko torej zelo uspešna pri ustvarjanju zavajajočih obrazov, ki se zdijo osupljivo realistični, toda uvodoma omenjena študija je pri tem osvetlila tudi pomemben »detajl«. Ko je šlo za obraze belopoltih ljudi, so prostovoljce, ki so sodelovali v raziskavi, pogosteje prepričale podobe, ki jih je ustvarila umetna inteligenca, kar pa ni veljalo za podobe temnopoltih ljudi oziroma ljudi drugih ras. Zdi se torej, da nas lahko umetna inteligenca uspešno zavede predvsem pri belopoltih obrazih. To ni posebno presenetljivo, če upoštevamo, da se za izpopolnjevanje algoritmov, ki jih umetna inteligenca uporablja pri ustvarjanju obrazov, uporabljajo pretežno obrazi belopoltih oseb.
Lahko umetna inteligenca poglobi rasizem?
Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko »barvna pristranskost« umetne inteligence poglobila rasistične predsodke. Posledice se pravzaprav že kažejo. Umetna inteligenca, ki se pri profesionalnih posnetkih uporablja za obdelavo fotografij, poteze temnopoltih oseb pogosto obdela v skladu z lepotnimi ideali, ki veljajo za belopolte ljudi. Tako na primer zvezdniki nenadoma dobijo oči, ki se ne skladajo zares z njihovo barvo kože, še bolj problematično pa je, da umetna inteligenca pogosto posvetli kožni odtenek temnopoltih ljudi. S tem se utrjuje/spodbuja prepričanje, da je temnejša koža manj lepa, podobno pa velja tudi za obrazne poteze, ki so pogoste pri ljudeh s temnejšo kožo.
Najbolj samozavestni prav tisti, ki so se zmotili
Raziskovalci so sodelujoče v raziskavi prosili, naj si ogledajo podobe različnih obrazov in ocenijo, ali gre za obraze resničnih ljudi ali obraze, ki jih je ustvarila umetna inteligenca. Sodelujoči pa so morali nato oceniti še, kako močno so prepričani o pravilnosti svojega odgovora. Pri tem je posebno zaskrbljujoče, da so bili o tem, da se ne motijo, večinoma najbolj prepričani prav tisti, ki testa niso prestali in ki so torej obraze, ki jih je ustvarila umetna inteligenca, pripisali resničnim osebam, medtem ko so obraze resničnih ljudi pripisali umetni inteligenci.
Proporcionalnost dojeta kot tipična značilnost človeških obrazov
Kot se zdi, je raziskovalcem uspelo ugotoviti tudi to, zakaj natančno je lahko umetna inteligenca tako prepričljiva. Za to ni bila kriva odsotnost kakršnih koli razlik med »umetnimi« in resničnimi obrazi. Pozorno oko lahko opazi, da so obrazi, ki jih ustvari umetna inteligenca, praviloma bolj proporcionalni. To naj bi opazilo tudi precej prostovoljcev, vendar so nato naredili napako, ko so prav proporcionalnost razumeli kot dokaz, da gre za človeške obraze. Za to je najverjetneje krivo dejstvo, da smo danes tako pogosto izpostavljeni retuširanim obrazom, da začnemo značilnosti, ki so »umetne«, dojemati kot povsem naravne.
Raziskovalci pozivajo k transparentnosti informacij
Kot omenjeno, lahko ustvarjanje obrazov z umetno inteligenco poglobi predsodke, povezane s temnopoltimi ljudmi. Nato pa so tu še številne dodatne nevarnosti. Kot ste najverjetneje že uganili, lahko izjemna prepričljivost umetne inteligence pri ustvarjanju »ponarejenih obrazov« močno olajša krajo identitete, pa tudi širjenje zavajajočih informacij. Tako ni presenetljivo, da avtorji študije opozarjajo, da bi morala imeti širša javnost večji nadzor nad razvojem umetne inteligence. Prepričani so, da razvoj umetne inteligence ni dovolj transparenten. Posledično civilna družba težko pravočasno prepozna potencialne nevarnosti in spodbudi politične spremembe oziroma sprejem ustreznih ukrepov za zajezitev negativnih učinkov tehnološkega razvoja.

