Ko sta Liam in Noel Gallagher lani znova skupaj stopila pred občinstvo, so oboževalci dobili odgovor na vprašanje, ki je skupino Oasis spremljalo vse od razpada leta 2009. Brata lahko spet nastopata skupaj. Novi dokumentarec »Oasis: Don’t Look Back in Anger (Ne oziraj se nazaj z jezo)«, ki sta ga 5. septembra predstavila na beneškem filmskem festivalu, pa odpira vrata v čas, ko takšen razplet še ni bil samoumeven.
Njegov najzanimivejši adut so posnetki vaj in zakulisja ter prvi skupni intervjuji bratov po več kot dvajsetih letih. Kamera je bila navzoča že takrat, ko se je ponovno sodelovanje šele sestavljalo, daleč od stadionov in množičnega prepevanja.
Poudarki:
- Dokumentarec o Oasis spremlja povratniško turnejo leta 2025, vključuje pa tudi vaje, zakulisje in redke skupne pogovore bratov Gallagher.
- Režiserja sta kamere v prostoru za vaje namestila tako neopazno, da Liam po njuni oceni sprva sploh ni zaznal snemanja.
- Film septembra prihaja v izbrane kinematografe, pozneje letos tudi na Disney+; točen slovenski termin še ni potrjen v pregledanih virih.
Pred vrnitvijo je bilo šestnajst let ločenih poti
Oasis so v devetdesetih s prvencem »Definitely Maybe« in albumom »(What’s the Story) Morning Glory?« postali eno osrednjih imen britanskega rocka. Pesmi, kot sta »Wonderwall« in »Don’t Look Back in Anger«, so daleč prerasle prvotno občinstvo skupine. Ob njih pa je skoraj enako prepoznavna postala napetost med bratoma Gallagher.
Leta 2009 se je sodelovanje končalo po sporu v zakulisju. Do ponovnih skupnih koncertov leta 2025 je nato minilo šestnajst let, zato vrnitev ni pomenila običajnega nadaljevanja po nekajletnem premoru. Medtem so odrasli tudi poslušalci, ki so skupino nekoč spremljali kot najstniki.
Ta časovna razdalja daje filmu zanimivo izhodišče. Občinstvo že ve, da je turneja uspela, zato napetost ni odvisna od skrivanja njenega izida. Zanimanje ustvarja pot do trenutka, ko lahko dva človeka po dolgem razhodu spet sodelujeta pri nečem, kar je nekoč določalo njuno življenje.
Dokumentarec o Oasis se začne tam, kamor koncertna vstopnica ne seže
Režiserja Dylan Southern in Will Lovelace sta pojasnila, da sta želela začetne vaje posneti s čim manj opazno prisotnostjo. V londonski prostor sta zato namestila skrit oziroma diskretno postavljen sistem kamer. Southern je ocenil, da Liam prvi teden morda niti ni opazil, da so tam.
To je precej drugačno izhodišče od naknadnega intervjuja, v katerem nastopajoči že poznajo konec zgodbe in lahko svoje spomine uredijo v gladko pripoved. Posnetki vaj ohranijo trenutke, ko se glasbeniki še usklajujejo, poslušajo drug drugega in znova iščejo skupni način dela.
Ustvarjalca sta spremljala tudi koncerte povratniške turneje. V pogovoru o nastajanju filma sta posebej izpostavila odzive občinstva po prvem nastopu v Cardiffu: prav ti so jima pokazali, kako močan čustveni dogodek spremljata. Po njuni razlagi je odziv oboževalcev pomembno vplival tudi na ponovno povezovanje bratov.
Iz tega izhaja najmočnejše vprašanje filma: kaj se spremeni med ljudmi, ko skupaj doživijo nekaj, za kar so dolgo verjeli, da se ne bo več zgodilo?
Za filmom stoji tudi ustvarjalec serije Peaky Blinders
Pri dokumentarcu sodeluje Steven Knight, ustvarjalec serije »Peaky Blinders«. Režijo podpisujeta Southern in Lovelace, ki sta že ustvarila glasbena dokumentarca »Shut Up and Play the Hits« in »Meet Me in the Bathroom«. Produkcijo je prevzel Magna Studios, film predstavlja Sony Music Vision.
Uradna predstavitev poudarja dostop do vaj, zakulisja, odra in skupnih intervjujev. V ospredje postavlja tudi izkušnjo oboževalcev po svetu ter pomen glasbe za različne generacije. To nakazuje pripoved, ki koncertno dogajanje povezuje z osebnim ozadjem vrnitve.
Knightova udeležba je zanimiva predvsem zaradi te pripovedne naloge. Pri takšnem gradivu ni dovolj nanizati uspešnic in aplavzov. Film mora gledalcu, ki ni stal pod odrom, približati, zakaj je bil prav ta koncert za nastopajoče in občinstvo drugačen od številnih drugih.
Kaj lahko pričakujejo tudi tisti, ki niso največji oboževalci?
Za dolgoletne poslušalce je privlačnost očitna: znane pesmi, ponovno sodelovanje bratov in dostop do dogajanja, ki ga s tribun ni mogoče videti. Nekoliko drugačno vprašanje je, kaj film ponuja nekomu, ki pozna nekaj uspešnic, nikoli pa ni podrobno spremljal njunih sporov.
Po predstavitvi ustvarjalcev je odgovor v zgodbi o ponovnem sodelovanju in čustvenem odzivu občinstva. Takšno izhodišče lahko nagovori tudi gledalce zunaj najožjega kroga oboževalcev, vendar bo zanje odločilno, koliko prostora film nameni odnosoma in koliko samemu koncertu. To je merilo pričakovanj, ne ocena filma na podlagi lastnega ogleda.
Prva kritika Guardiana poudarja predvsem veselje ob ponovni združitvi ter čustveno moč koncertnega doživetja.
Tudi promocijska predstavitev film jasno usmerja k pozitivni zgodbi o vrnitvi. Gledalec naj zato pričakuje bližino nastopajočim in občinstvu, medtem ko obsežne preiskave vseh starih sporov uradna napoved ne obljublja.
Kdaj prihaja film in kaj velja za Slovenijo?
Disneyjeva ameriška stran in IMAX navajata začetek predvajanja 11. septembra 2026. Datumi se med državami razlikujejo, zato tega termina ni mogoče samodejno razumeti kot slovenskega začetka predvajanja. Po kinematografskem prikazovanju je za poznejši del leta napovedan prihod na Disney+, natančen datum pretočne premiere pa v pregledani uradni objavi še ni naveden.
Za slovenske gledalce je tako pomemben naslednji podatek: film je napovedan, vendar konkreten domači termin in projekcijo preverite pri izbranem kinematografu. Mednarodna promocija še ne pomeni, da bo ista različica isti dan na voljo tudi pri nas.
Dokumentarec medtem ponuja jasen razlog za zanimanje. Koncertni posnetki pokažejo, kako je bila videti vrnitev Oasis pred množico. Največ radovednosti pa vzbujajo tisti zgodnejši trenutki, ko pred bratoma še ni bilo več deset tisoč ljudi, temveč prostor za vaje, instrumenti in možnost, da znova začneta.
