V nedeljo, 25. oktobra, bomo ob 3. uri zjutraj kazalce premaknili nazaj na 2. uro. S tem se bo končalo obdobje poletnega časa, dnevi pa bodo po uri navidezno postali še krajši. Sonce bo namreč zjutraj vzhajalo prej, popoldne pa tudi prej zahajalo.
Poudarki:
- Strokovnjaki dajejo prednost zimskemu času – Daljši svetli večeri so mamljivi, a naša biološka ura ima pri tem svoje zahteve.
- Evropska unija želi ukiniti premikanje ure – problem bi bil usklajevanje
- Nedeljski premik ure – Z nekaj preprostimi navadami lahko telesu olajšamo prilagajanje
Premik ure
Za mnoge je jesenski premik ure prijetnejši od spomladanskega. Prinaša dodatno uro spanja. Vendar, premik ure je za naše telo precej bolj kompleksno. Sam premik ure namreč zmede ritem budnosti in spanja.
Ob tem se že dolgo zastavlja vprašanje: če bi premikanje ure dokončno odpravili, bi bilo bolje vse leto živeti po poletnem ali zimskem času?
Strokovnjaki dajejo prednost zimskemu času
Čeprav si številni želijo daljših svetlih večerov, strokovnjaki za spanje večinoma zagovarjajo stalni standardni oziroma zimski čas. Razlog je povezan z našo notranjo biološko uro, ki uravnava spanje, budnost, telesno temperaturo, izločanje hormonov in številne druge telesne procese.
Pri tem ima izjemno pomembno vlogo naravna svetloba.
Jutranja svetloba telesu sporoča, da se začenja dan, in pomaga usklajevati naš notranji ritem z zunanjim okoljem. Večerna svetloba pa lahko zamakne občutek zaspanosti in oteži pravočasno uspavanje.
Standardni čas je praviloma bolje usklajen z naravnim izmenjevanjem svetlobe in teme. Če bi poletni čas veljal vse leto, bi sonce pozimi zahajalo uro kasneje. To bi pomenilo, da bo mnogi odhajali od doma (služba ali šola) v temi.
Vendar strokovnjaki menijo, da to nebi bila pravilna naravna razporeditev svetlobe. Telo namreč sledi svojemu cirkadianem ritmu, ki je naravni biološki ritem.
Daljši večeri so prijetni, imajo pa svojo ceno
Poletni čas ima nedvomno tudi prednosti. Daljša dnevna svetloba v večernih urah omogoča več časa za rekreacijo, druženje in dejavnosti na prostem.
Toda z vidika spanja ni pomembno le, koliko svetlobe prejmemo, temveč tudi, kdaj smo ji izpostavljeni. Zima je čas, ki je teme več. Temu je tudi telo prilagojeno. Če odvzamemo uro teme, bi to lahko zmotilo izločanje melatonina. Melatonin je hormon, ki sodeluje pri uravnavanju cikla spanja in budnosti. Ljudje, ki že tako težko zaspijo, bi zato imeli še več težav.
Jesenski premik je običajno manj obremenjujoč, saj uro pridobimo, a lahko kljub temu zmoti ustaljen spalni ritem.
Pri nekaterih ljudeh se lahko pojavijo zgodnejše prebujanje, večerna zaspanost ali občutek utrujenosti čez dan. Pomembno je predvsem to, da ima naše telo raje predvidljiv in reden ritem kot nenadne spremembe.
Evropska unija želi ukiniti premikanje ure, a dogovora še ni
Kar 84 odstotkov sodelujočih je podprlo ukinitev premikanja ure.
Vprašanje pa je, katere države bi obdržale čas in katere bi se prilagajale premikanju. Če bi namreč države izbrale različne ureditve, bi lahko nastale dodatne težave pri čezmejnem prometu, poslovanju in usklajevanju urnikov. Vprašanje je znova aktualno tudi letos.
Skupina evropskih poslancev je oktobra pozvala države članice, naj vendarle nadaljujejo postopke za odpravo sezonskega premikanja ure. Za zdaj pa sprememb ni. Slovenija bo tudi prihodnjo pomlad ponovno prešla na poletni čas.
Kako se pripraviti na nedeljski premik ure?
Čeprav bomo tokrat pridobili dodatno uro, lahko nekaj preprostih ukrepov pomaga, da bo prehod čim manj moteč.
Strokovnjaki priporočajo, da tudi ob koncu tedna ohranimo približno enak čas vstajanja in odhoda v posteljo. Koristno je, da smo čez dan čim več izpostavljeni naravni svetlobi, zlasti zjutraj.
Pomagajo tudi
- redna telesna dejavnost,
- omejevanje kofeina v poznih popoldanskih urah in
- umirjena večerna rutina.
Posebno pozornost velja nameniti otrokom, ki so lahko občutljivejši na spremembe ustaljenega dnevnega ritma. Pri njih lahko čas spanja in obrokov v dneh pred premikom postopoma prilagodimo.
Torej: poletni ali zimski čas?
Če bi odločitev temeljila predvsem na priporočilih strokovnjakov za spanje in usklajenosti z našim biološkim ritmom, bi prednost dobil zimski oziroma standardni čas. Toda odločitev o trajni ureditvi ni zgolj zdravstveno vprašanje. Povezana je tudi z življenjskimi navadami, gospodarstvom, prometom in željami prebivalcev.
Dokler evropske države ne dosežejo dogovora, bomo kazalce še naprej premikali dvakrat letno. Naslednji premik nas čaka že to nedeljo, ko bomo ob 3. uri zjutraj uro prestavili nazaj na 2. uro. Na poletni čas se bomo po veljavnem urniku ponovno vrnili 28. marca 2027.
