Seneni nahod ali alergija na cvetni prah je nadloga, ki se je ne znebimo zlahka, z njo pa se največ spopadamo v spomladanskih in poletnih mesecih.
Kako ga prepoznamo?
Seneni nahod prepoznamo po nenehnem kihanju, smrkanju, pekočih očeh, glavobolu, kašlju in izgubi apetita. V času senenega nahoda sluznica nosu oteče in postane modrikasto pordela, nos pa se posledično zamaši. Povzročitelji sezonskega senenega nahoda so v spomladanskem času večinoma pelodi trav in dreves (breze, leske, jelše), v poletnem času so alergeni pelodi plevelov in zeli (navadni pelin, trpotec, ambrozija), jeseni pa predvsem pelodi plevelov in plesni. Strokovnjaki pravijo, da vzroki za vse pogostejše pojavljanje alergij ležijo v stresnem načinu življenja, ko spremenimo način življenja in razbremenimo telo nakopičenih strupov, pa se tudi stanje z alergijami umiri.
Kakšna je razlika med prehladom in senenim nahodom?
Prehlad je virusna okužba, ki traja do deset dni, seneni nahod pa lahko traja precej dlje, tudi do več mesecev, odvisno od tega, na katero vrsto cvetnega prahu smo alergični. Povišane temperature zdravniki pri alergijah ne opažajo. Tudi izcedek iz nosu je pri senenem nahodu drugačen, saj je ves čas voden in redek, pri prehladu pa je bolj sluzast in rumen. Poleg tega so simptomi, v nasprotju s prehladom, pri senenem nahodu najbolj izraziti ob lepem vremenu na prostem, pojenjajo pa v zaprtih prostorih ob deževnih dneh. Seneni nahod močno vpliva na kakovost življenja, saj moti spanec, zmanjša delovno storilnost ter vpliva na preživljanje prostega časa. Ob neustreznem zdravljenju lahko seneni nahod celo preide v alergijsko astmo.
V času največje koncentracije peloda v zraku ostanimo raje v hiši
Na Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO) nam svetujejo, da spremljamo informacije na njihovi spletni strani, kjer poročajo o vsebnosti cvetnega prahu v zraku. Poleg tega je dobro, da imamo med sezono cvetenja avtomobilska okna zaprta. V mestih stanovanj ne smemo zračiti v večernih, na deželi pa v jutranjih urah, ker je koncentracija peloda takrat v zraku največja. Na ARSO v času povišane količine cvetnega prahu v zraku še odsvetujejo piknike na prostem, svetujejo pa nam, da perilo raje sušimo v notranjih prostorih ali v sušilnem stroju ter se čim manj zadržujemo v naravi – raje pojdimo na sprehod po dežju. Koristi tudi, da si nos redno izpiramo s fiziološko raztopino.
Simptome lahko beležimo v Dnevnik cvetnega prahu
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) omogoča vsem, ki trpijo za alergijo na cvetni prah, da beležijo svoje simptome v spletnem Dnevniku cvetnega prahu. Program nam bo prikazal, katere vrste alergenega cvetnega prahu so prisotne v zraku na območju, kjer smo se v določenem času nahajali. Te informacije so obolelim lahko v oporo pri samoopazovanju in preventivnem obnašanju.
Alternative za zdravljenje in samopomoč
Poleg klasičnega zdravljenja s pomočjo zahodne medicine lahko poskusimo še z drugimi metodami, ki ne vključujejo zdravil.
Akupunktura
Pri tej starodavni kitajski terapiji, kjer zdravilci v našo kožo nežno zabadajo drobne igle (večina ljudi sicer pravi, da postopek sploh ni boleč), so rezultati občutljivosti za alergije po terapiji precej odvisni od posameznika.
Antialergeni dom
Čeprav na okolico ne moremo vplivati, pa lahko do neke mere vseeno nadzorujemo, kakšen bo naš dom, predvsem tako, da v največji sezoni cvetnega prahu zapiramo okna in prostore prezračujemo z rekuperacijo. Če le lahko, je priporočljivo tudi, da se takoj, ko vstopimo v hišo, preoblečemo, sezujemo in oprhamo.
Sesalec s filtrom HEPA
Veliko alergenov najdemo tudi na pohištvu ter na preprogah in zavesah, zato je redno čiščenje s sesalcem s filtrom HEPA pomemben dejavnik pri ustavljanju alergenov.
Probiotiki
Zdrave bakterije, ki živijo v našem črevesju, izboljšujejo naš imunski sistem in nam pomagajo v boju z alergijo. Zaužijemo jih lahko z živili, kot so jogurt, fermentirano zelje, repa in kefir, ali pa s prehranskimi dodatki. Tako se lahko telo redno čisti in obnavlja, kar je nujno tudi za primeren imunski odziv, ko se telo sreča z antigeni pelodov.
Študije so dokazale, da navadni repuh učinkuje na alergije podobno intenzivno kot zdravila. Vseeno pa moramo biti pri uporabi previdni, saj ima repuh lahko škodljive učinke na jetra.
Ginseng
Ameriški ginseng lahko pomaga pri odmaševanju nosu in v boju proti senenemu nahodu, a tudi pri njem moramo paziti na zaužito količino, saj lahko povzroča nespečnost, slabost ali glavobol.
Hidriranje
Priporočljivo je tudi izdatno hidriranje telesa in pitje navadne vode, ki je naravni antihistaminik. V nasprotju s hidratacijo dehidracija omejuje pravilno delovanje protiteles, ki cvetni prah nevtralizirajo.
Ekološko pridelana hrana
Pametno je, da se, vsaj v času alergij, izogibamo predelani hrani, predvsem takšni, ki vsebuje veliko rafiniranega sladkorja in bele moke. Namesto tega raje uživamo naravno, ekološko pridelano hrano, ki podpira pravilno delovanje našega črevesja in imunskega sistema ter telesu pomaga izločiti toksične snovi.
Glina
Podobno kot zdrava hrana na telo učinkuje tudi kura s pitjem gline, ki deluje kot naravni absorbent in nase veže toksične snovi. Razstrupljanje telesa z glinenim napitkom je vedno bolj poznana metoda, s pomočjo katere telo očistimo strupenih in nepotrebnih toksinov, ki se nabirajo v našem prebavnem traktu.
Izogibanje stresu
Naše že tako slabo zdravstveno stanje pa seveda lahko še dodatno poslabša stres. Ta lahko blokira normalno delovanje našega telesa in celo sproži pojav alergij.
Pregrevanje telesa
Alfred Vogel v knjigi Ljudski zdravnik priporoča tudi pregrevanje telesa s savnanjem ali z vročimi prečiščevalnimi kopelmi celotnega telesa, ki pospešeno čistijo in razbremenjujejo telo.
Eterična olja in zeliščni čaji
Čisti eterični olji sivke in evkaliptusa lahko prav tako pomirjujoče delujeta na razdraženo sluznico, pomagajo pa tudi čaj kamilice, poprove mete, zeleni čaji ter sok grenivke in limone.